Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
svȃljək, -ljka, m. 1) etwas zwischen den Händen Zusammengerolltes, Zusammengeknetetes, ein Klößchen; mati požveči otroku svaljek kruha, Gor.; dete, ki ne raste, je kakor svaljek, Gor.; Danijel vzame smole, sala in las, napravi svaljkov in jih drakonu meče, Ravn.-Valj. (Rad); — svaljki, die Stopfnudeln, Cig.; — 2) ein Knöllchen im Brot, eine nicht ausgebackene Stelle, Cig.; — 3) die Pille, Cig., Jan., DZ.; — 4) das Haarwülstchen, ein Wutzel Haare, Cig.; s. volne, Cig.; pri obleki se med podvlako in suknom delajo svaljki, Levst. (Rok.); svaljki, die von Unflat zusammengeklebte Wolle, die Klunkern, Cig.; — 5) das Büschel: nekaj svaljkov prediva, LjZv.; s. sena, Notr.
Pleteršnik
trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.
Pleteršnik
trǫ́ba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; = trobentica, ki si jo vzpomladi napravijo otroci od lubja, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) die Röhre, V.-Cig., Cig. (T.); die Stiefelröhre, Rez.-C.; der Pumpenstiefel, Cig. (T.); govorna t., das Sprachrohr, DZ.; — die Schnaupe (z. B. an einer Kanne), Cig.; — 3) vodena t., die Wasserhose (Wassertrombe), Cig. (T.), Jes.; — 4) troba platna, sukna, eine Rolle Leinwand, Tuch, Cig., C., Drežnica-Erj. (Torb.); — prim. stvn. trumba, it. tromba, Mik. (Et.).
Pleteršnik
ujẹ́sti, ujẹ́m, vb. pf. 1) beißen, Mur., Cig., Jan., C.; (o kačah, muhah), Cig.; pes me je ujel v roko, Mur.; u. se, sich beißen: u. se v jezik, Cig.; zime volk ne uje, volk volka ne uje, Notr.-Let.; zime ne še nikoli volk ujedel, Met.; da bi vaju coprnice ujele! Jurč.; — 2) wegessen, aufzehren, auffressen, Mur., C., vzhŠt.; recimo, da ga je zver ujedla! Ravn.; gosenice so mi vse zelje ujele, Mur.; Srečata ga dva medveda, Ki sta pobiča ujedla, Npes.-Kres; — ujedeno solnce, die Sonnenfinsternis, Št.-Mur.; — en krivičen vinar uje (verschlingt) deset pravičnih, Mur.; ujedel me je za pet goldinarjev, er hat mich um 5 fl. gebracht, betrogen, C.; — 3) u. se, sich vergähren, Cig.; — zu Essig werden, Cig.; vino se uje, Kr.; — 4) mraz se je ujedel, die Kälte hat sich gebrochen, Cig.
Pleteršnik
utéči, utéčem, vb. pf. 1) entlaufen, entfliehen; zdaj je dosti hlapcev, ki (kir) od svojih gospodov uteko, Dalm.; entfahren, beseda uteče čoveku; — kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — 2) ablaufen, abfließen, Cig., Dol.; predno človek k žlahti priteče, lahko mu kri uteče, Lašče-Levst. (M.); Dokler krvi ne vteče zadnja sraga, Ti sužnje bo življenje moje celo, Preš.; — 3) Zuflucht nehmen: u. se h komu, Lašče, Soška dol.-Erj. (Torb.), kajk.-Valj. (Rad); — 4) u. se, ablaufen, abfließen, fallen, abnehmen; vsaka povodenj se uteče, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) u. se, durch Laufen unbrauchbar werden, sich ablaufen: mlinski kamen se je utekel, Cig.; čepniki so se utekli, die Zapfenlöcher haben sich ausgelaufen (erweitert), Cig.; — u. se, sich müde laufen, sich zerlaufen, Cig., Vrtov. (Km. k.).
Pleteršnik
vdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vdati; 1) an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Norčave tiste matere, Ki daleč hčere vdajajo, Npes. (Kor.)-Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Cig., Jan., M.; — 2) v. se, sich ergeben, sich fügen; — sich hingeben; v. se veselju, žalostnim mislim; — nachgeben: tla se vdajejo, deska se vdaja, Lašče-Erj. (Torb.); nogi sta se mu vdajali pod koleni, Jurč.; — 3) v. se, eingestehen; — 4) v. se, passen, Cig.
Pleteršnik
vȏłk, vȏłka, vołkȃ, m. 1) der Wolf: volk sit pa koza cela ne more biti, Rib.-M.; mi o volku, volk pa iz lesa = lupus in fabula, Cig.; dati kozliče volku pasti = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; volka je videl = er ist heiser, Rib.-M.; — v. biti na kaj, auf etwas versessen sein; v. biti na kako jed, ein besonderer Liebhaber einer Speise sein; — 2) der Kreisel; volka goniti, den Kreisel treiben, Cig.; — 3) ein Fangeisen für Raubthiere (bes. Fischottern) mit zwei Federn, V.-Cig.; — 4) der Bock am Webstuhl, C.; kolo na tkalčevih statvah, ki suče navlak in nanj namotava, kar je natkanega platna, Zora; — 5) ein hölzerner Keil bei den Seilern, der Wolf, C.; — der Keil zum Brechen der Steine, C.; — 6) verdorbener Flachs o. noch nicht vollkommen gebrechelter Flachs, C.; — 7) der Wasserast, Cig.; — 8) die Knopper, Mur., C., Danj.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — 9) die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen, Gor.; die Luppe, V.-Cig., Cig. (T.); — peč na volka, der Maßofen im Hüttenwerk, V.-Cig.; — 10) ein schlechter Boden, der sich nicht gut düngen lässt, C.; — 11) = smolnata cunja, s katero črevljar dreto gladi, Gor.; volka prati, = eine vergebliche Arbeit thun, Gor.; — 12) der Wolf am Dochte, der Kerzenräuber, Cig., C.; — 13) zeleni volk, der Grünspan, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Nauk), Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.), Dol.; — 14) der Wolf (eine Entzündung der Haut am Gesäß, z. B. vom starken Gehen, Reiten); volka dobiti, volka si zagnati (z jezdarjenjem), Dict.; — 15) die Holzfäulnis, der Holzbrand, C.; — 16) die Weinstockraupe, Cig., C.; der Kneipwurm, V.-Cig.; — 17) čebelni volk, eine Art Wespe, C.; — 18) der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 19) morski v., der Haifisch (squalus), Cig., Jan., nk.; — 20) der Hausschwamm, der Wandschwamm, vzhŠt.-C.; — 21) neki deteljni plevel (die Kleeseide?), Dol.; — beli v., eine Art grobe Binse mit weißen Wollenbüscheln, (schädlich als Viehfutter), C.; — eine Art Sommerwurz (orobanche galii), Josch.
Pleteršnik
zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; (fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.-Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.-Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.
Pleteršnik
zapádən, -dna, adj. 1) = zahoden, westlich, Jan., nk.; (prim. zapad 1)); — 2) Zug-: zapȃdni most, die Zugbrücke, Pot.-Cig.; zapadna mreža, das Zugnetz, V.-Cig.; — 3) Verfalls-: zapadni rok, die Fallfrist, Cig., Jan., DZ., nk.; — 4) z. sneg, t. j. sneg, ki obleži, Kr.
Pleteršnik
žlȋčnik, m. 1) der Löffelbehälter, das Löffelgesteck, das Löffelblech (ein aufgehängtes Blech mit Löchern, in welche die Löffel gesteckt werden), Cig., Kras, jvzhŠt.; — 2) ein armer Schlucker (človek, ki nima druzega nego žlico), Nov.-C.; — 3) žličniki, eine Art Mehlklöße oder Knödel (Wasserspatzen), Cig., C., Štrek., Notr., Tolm.; (prim. žličar 2)); — 4) das Löffelkraut (cochlearia officinalis), Cig., Tuš. (B.); — der Froschlöffel (alisma plantago), Bilje pod Gorico-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
tepę̑žka, f. 1) šiba, s katero otepavajo na tepežni dan: tepežka je iz 4 bekovih vej spletena, BlKr.-Navr. (Let.); — 2) = tepežni dan, Št.; tudi pl. tepežke: na tepežke = na tepežni dan, BlKr.-Navr. (Let.); — 3) ržena t., neka bolezen, gomezenje po telesu, ki se dobi od kruha iz moke, ki je z rženim rožičjem pomešana, SlGosp.
Število zadetkov: 91