Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
Albinus m osebno lastno ime Albin: Albinus im. ed. per eni vezhery je bil ſnedil 100 rib, 100 tiz, 10 dyn, 20 liberz grosdja, 300 aushtrih, 500 fih (IV, 292) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus im. ed. Alcuinus, katiri je djal (V, 180) 1. Neki požeruh z imenom Albínus 2. → Alkuinus
Celotno geslo eSSKJ16
aleluja2 (aleluja, haleluja) medmet
izraža veselje, hvalo Bogu; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 13 delih
Svetokriški
Anaksagoras m osebno lastno ime Anaksagora: Anaxagoras im. ed. Philoſophus je djal (III, 332) ǀ Anaxagoras im. ed., kadar je bil saſtopil (IV, 412) Anakságora, gr. Ἀναξαγόρας (500–428), atenski filozof, matematik in astronom, učitelj Perikleja, Evripida in morda Sokrata; → Anasagoras
Svetokriški
Areopagita m osebno lastno ime Areopagit: V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj, inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita im. ed. ǀ S. Dionyſius Aroepagita im. ed. pravi od Seraphinou, de ſo polni lubesni Boshje Sv. Dionízij Areopagít, Grk, ki ga je za krščanstvo pridobil apostol sv. Pavel. Spisi, podlaga srednjeveške mistike, ki so jih pripisovali Areopagitu, so dejansko delo nekega neznanega novoplatonika iz palestinske Sirije, nastali okrog 500.
Svetokriški
avštriga -e ž ostriga: je bil ſnejdil 40 liberz meſſa … 300 aushtrih rod. mn., 500 fih (IV, 290) ← furl. ostrìghe, ben. it. ostrega, knjiž. it. ostrica ‛ostriga’ iz lat. ostreum ← gr. ὄστρειον ‛ostriga’; dvoglasnik morda pod vplivom nem. Auster ‛ostriga’
Vorenc
bandero s, F5, antisignatus, kateri v'boju ſtoy pred bandiram; aplustre, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui; cohors peditum, enu bandiru od 500. péiṡhzeu; signifer, fendrih, kateri bandèro noſſi; vexillum, -li, bandèru, vel bandèra; prim. bandera 
Svetokriški
Bazilides -da m osebno lastno ime Bazilid: takorshen hlapez je bil S. Oneſimus, S. Baſilides im. ed., S. Policarpus (V, 44) ǀ zhes morje bil prepelal Baſilida tož. ed. (III, 500) Bazilíd (1. polovica 2. stol.), spoznavalec iz Aleksandrije
Prekmurski
blóditi tudi blóuditi -im nedov.
1. biti v zmoti: i jaſz blodim SM 1747, 67; blôdim AIN 1876, 65; bloudite, neznajoucsi piſzma KŠ 1771, 141; Ne bloudte KŠ 1771, 500; vſteroj eſcse zdaj bloudi KŠ 1771, 667; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; je szpoznao, kak je blôdo KAJ 1870, 126
2. zmedeno govoriti: bloudi kaksté lejpi KOJ 1845, 141
3. spravljati v zmedenost: Csi naſz dobrota blôdi BRM 1823, 34
blodéči -a -e
1. blodeč, tavajoč: szem jasz blodécsi KAJ 1848, 127; blodécsa ovcsicza KM 1783, 165; blodécsa szvekloscsa AI 1875, kaz. br. 7; tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; ovczo nyegovo blodécso KŠ 1754, 66; liki blodécse ovczé KŠ 1754, 708
2. ki je v zmoti: nad neznajoucsimi blodécsimi KŠ 1771, 678
blódjeni -a -o zmeden: Vnogi blodjeni bodo AI 1875, br. 2, 3
Celotno geslo eSSKJ16
bogat2 -a -o pridevnik
1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih
Svetokriški
Burgundus m osebno lastno ime Burgundski (?): kadar Ludovicus Burgundus im. ed. je Philoſophio defenderal (III, 500)
Celotno geslo eSSKJ16
čist -a -o pridevnik
1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih
Celotno geslo eSSKJ16
človečki1 -a -o (človečki, človecki, človejčki) pridevnik
1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeški
1.2 biblijsko, v zvezah človečke roke/duše/oči / človečki otroci ljudje
1.3 biblijsko, v zvezi človečko dete človek glede na svojo majhnost, nepomembnost vpričo Boga
1.4 v zvezi človečko srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človečka žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človečki / človečki sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 15 delih
Prekmurski
črvóu tudi červóu črvá tudi čréjvo -a s
1. črevo: Csrvou KMS 1780, A7b; Csrvou KM 1790, 92; csrvou z-'ſeleza KM 1796, 78; nyé csrvou SIZ 1807, 35; potoczke zcsrvá nyegovoga KŠ 1771, 290; Hrána je csrejvi i csrvou hráni KŠ 1771, 500; nego vu csrvou KŠ 1771, 23; Napunis nyihovo cſrvou BKM 1789, 308; vo ſzo ſze nyemi vlejala vſza csrejva KŠ 1771, 343; pren. Oblejczte csrejva miloſztivnoſzti KŠ 1771, 608
2. trebuh: cservou, trobüj KOJ 1833, 159; ſzvojemi csrejvi KŠ 1771, 485; vcsrejvo ide KŠ 1771, 51
Svetokriški
defendirati nedov. zagovarjati, braniti: Angel je pomagal, inu vuzhil, kadar Ludovicus Burgundus je Philoſophio defenderal del. ed. m (III, 500) ← lat. defendere ‛braniti, ščititi, zagovarjati mnenje’
Svetokriški
Deodom -a m osebno lastno ime Deodom: Na mejſti Meshnerja je Deodomu daj. ed. Mashniku vſe kar k' mashi shlishi perpravil (III, 500)
Celotno geslo eSSKJ16
edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik
1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en
1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok
2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen
3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten
3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen
4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto
5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan
5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih
TERMINOLOGIJA: edin Bog / edino bogastvo
Svetokriški
Empedokles -la m osebno lastno ime Empedokles: kokar empedokles im. ed. je menil (II, 64) ǀ lete misli je bil Empedocles im. ed. (III, 523) ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga Philoſopha Empedokla tož. ed. (V, 571) Empédokles, gr. Ἑμπεδοκλῆς (pribl. 500–430 pr. Kr.), filozof
Svetokriški
Evolf(us) -a m osebno lastno ime Evolf (?): En drug pak je bil v' Svetu ojle poſtavil Evolffa tož. ed. (III, 500)
Celotno geslo eSSKJ16
ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih
Svetokriški
figa -e ž 1. drevo figa: ſe je shpot dellal s'fige rod. ed., katera nima zvejtia 2. sad figa: Kadaj ſte vidili, de bi na terny raslu grosdie, ali fige im. mn. na oſſati ǀ je bil ſnejdil 500 fih rod. mn. ǀ S. Evangeliſt pravi, de nej bil zait teh fyh rod. mn. ǀ je bila njemu dvejſtu kruhou, inu dvejſtu koſſou fig rod. mn. offrala ǀ Je puſtil ſtauzh fige tož. mn., ter is taiſtih en flaishter ſturi ← srvnem. vīge ← provan. figa < lat. fīcus ‛figa’
Število zadetkov: 63