cín1 -a m (ȋ ī)
kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
cína -e ž (ī)
arhit. kamnitni zobec na vrhu stolpa ali trdnjavskega obzidja: trdnjave s cinami in strelnimi linami
arhit. kamnitni zobec na vrhu stolpa ali trdnjavskega obzidja: trdnjave s cinami in strelnimi linami
SSKJ²
SSKJ²
kúga -e ž (ú)
1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot vzklik: da bi te kuga; kuga te poberi
// ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga
2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga
● publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza
♦ bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot vzklik: da bi te kuga; kuga te poberi
// ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga
2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga
● publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza
♦ bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Tri Cine
Predlog
Treh Cin množinska samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
skupina treh vrhov v Dolomitih
v prenesenem pomenu stena Treh Cin
IZGOVOR: [trí cíne], rodilnik [tréh cín]
Slovenski pravopis
Pravopis
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
šọ́ba -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Cina m osebno lastno ime Cina: Auguſtus Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit umorit tiga puntarskiga Zinna tož. ed., kateri je vezhkrat yskal perloshnoſt Auguſta vbyti, vener je bil njemu odpuſtil (V, 593) Verjetno je mišljen Lúcij Kornélij Cína, lat. Lucius Cornelius Cinna, konzul (87–84 pr. Kr.), ki pa je deloval proti Juliju Cezarju in ne proti cesarju Avgustu.
Število zadetkov: 9
Dostopnost