Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
Tiridates m osebno lastno ime Tiridat: sgrevajte ſe, inu spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli, Kakor Krajl Tiridates im. ed. ǀ Kakor svej Tiridates im. ed. de Ripsima je ſilnu lepa, jo puſti po ſili K'ſebi perpelat (I/2, 20) Tiridát II., gr. Τιριδάτης, armenski kralj (3.–4. stol.)
Pleteršnik
trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.
Pleteršnik
ubẹ́žən, -žna, adj. 1) flüchtig, Mur., Cig., Jan.; ubẹ̑žni kralj, Levst. (Zb. sp.); ubežen se klatiti, Ravn.; — 2) wortbrüchig, V.-Cig.
Svetokriški
Venceslavus -a m osebno lastno ime Venceslav: Letu je poterdil, inu skuſil Wenceslaus im. ed. Pemski Krajl (IV, 395) ǀ Na mejſti Brambe en Angel je shlushil Wenceslauſu Pemskimu daj. ed. krajlu (III, 500) ǀ je sa odpuzhajne proſil Wenceslauſa tož. ed. (III, 500) Sv. Vênceslav, češ. Václav, češ. kralj (903–929)
Pleteršnik
vílinski, adj. nach Art der Vila, Prip.-Mik.; vilinski kralj, Prip.-Mik.
Svetokriški
Vladislavus m osebno lastno ime Vladislav: Tudi piſſanu najdem, de Vladislaus im. ed. Alberta Ogerskiga krajla ſyn, kumai shteri Meſſize je bil ſtar, de vſhe ty vishishi taiſtiga krajlevſtua s' krajlevo krono ga kronaio (II, 128) Vládislav V., ogrski kralj (1440–57), postumno rojeni sin Alberta II.
Prekmurski
vojaprédnji -ega m vojaški poveljnik: vszákom deli, kak vucslen, kak vojaprednyi on [kralj Matjaž] sze za prednyega pokázo AI 1875, br. 1, 4
Pleteršnik
zadrẹvíti, -ím, vb. pf. hinschleudern, (zadrv-) M., C.; zurückschlagen, zurücktreiben, Slom.-C.; (zadrv-), Hip.-C.; sovražnika z., Cig., Jan.; kralj Matjaž bo vse druge premagal in zadrevil, Jurč.; — verschlagen: z. kam ladjo, Cig., Jan.; — z. se proti komu, gegen jemanden losstürzen, Let.; z. se za kom, jemandem nachstürzen, Jan. (H.).
Svetokriški
Zara m osebno lastno ime Zerah: v' Svetim Piſſmi najdem, de Zara im. ed. Samurski Krajl je bil vkupaj sbral en million peshizou, inu 300000 Kojnikou, ter je shal s' to ſtrashno vojsko zhes Israelskiga Krajla Aſa (IV, 159) Zêrah, etiopski kralj (SP 2 Krn 14,8)
Pleteršnik
zavídẹti, -vȋdim, vb. pf. 1) zavidim, ich werde sehen, C.; — 2) missgönnen, beneiden, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Met.; z. komu kaj, C.; (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 3) z. koga, jemanden hassen, Cig., Notr.-Levst. (M.); vse ga zavidi, Glas.-Mik. (V. Gr. IV. 313.); mladi kralj pove, kako ga je oče zavidel, da ga je hotel celo ustreliti, LjZv.; (v tem pomenu vb. impf.); — 4) übel nehmen, to mi je zelo zavidel, to se mu je zelo zavidelo, das hat er (mir) sehr übel genommen, Dol.; — 5) zavidi se mi, es dünkt mir, C., M.
Pleteršnik
zlíti, -líjem, vb. pf. 1) zusammengießen; vse ostanke vkup z.; — barve z., die Farben verschmelzen, Cig.; — zusammenschmelzen, Cig.; kovine z., Metalle legieren, Cig. (T.); (fig.) verschmelzen, Cig. (T.); — z. se, zusammenfließen, Cig.; zusammenlaufen (o tekočih barvah), Cig.; — 2) in eine Form gießen, Mur., Cig., Jan.; zlita železnina, Gusseisen, Cig.; zlato telo so zlili, Jap. (Prid.); kralj je dal zliti krasno zlato jabolko, Levst. (Zb. sp.); zliven = zlit, Dict.; (zlẹ̑jem, kajk.-Valj. [Rad]).
Pleteršnik
želǫ́dov, adj. Eichel-; želodova kapica, der Eichelkelch, Cig., Jan.; želodova paša, die Eichelmast, Jan.; — Eichel- (im Kartenspiel): ž. kralj, želodova desetica, der Eichelkönig, der Eichelzehner, Cig.
Število zadetkov: 172