V besedilih opažam, da se za poimenovanje župnij (kadar je neko mesto razdeljeno na več župnij) pojavljajo različni zapisi: Župnija Velenje Sv. Martin, Župnija Velenje – Sv. Martin ali Župnija Velenje – sv. Martin. Kateri zapis je pravilen – brez ločila, s pomišljajem, z veliko/malo začetnico dodane sestavine?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ločila v imenih mestnih župnij
Jezikovna
Ločilo pri kratici RKS, OZ
Kako zapišemo kratico za Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Gornja Radgona: RKS OZ Gornja Radgona, RKS, OZ Gornja Radgona, RKS – OZ Gornja Radgona ali kako drugače?
SSKJ²
magistrála -e ž (ȃ)
glavna (prometna) pot: mesto leži ob mednarodni magistrali; naselja ob magistrali Ljubljana–Maribor / cestna, rečna, železniška magistrala; jadranska, sibirska magistrala / prometna magistrala
// publ. glavna (prometna) ulica: preureditvena dela na ljubljanski magistrali med Trgom republike in pošto
glavna (prometna) pot: mesto leži ob mednarodni magistrali; naselja ob magistrali Ljubljana–Maribor / cestna, rečna, železniška magistrala; jadranska, sibirska magistrala / prometna magistrala
// publ. glavna (prometna) ulica: preureditvena dela na ljubljanski magistrali med Trgom republike in pošto
Prekmurski
Celotno geslo
ePravopis
Maribor
Predlog
Maribora samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
IZGOVOR: [máribọr], rodilnik [máribọra]
BESEDOTVORJE: Mariborčan, Mariborčanka, Mariborčanov, Mariborčankin, mariborski
Pravopis
Máribor -a m, zem. i. (ȃ) v ~u
máriborski -a -o (ȃ)
Máriborčan -a m, preb. i. (ȃ)
Máriborčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
máriborski -a -o (ȃ)
Máriborčan -a m, preb. i. (ȃ)
Máriborčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
SSKJ²
máriborčan tudi maribórčan -a m (ȃ; ọ̑)
pog. vlak, ki vozi v Maribor: mariborčan stoji na tretjem tiru
pog. vlak, ki vozi v Maribor: mariborčan stoji na tretjem tiru
SSKJ²
máriborski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Maribor: mariborske visoke šole; industrija mariborskega območja / mariborski slalom na Pohorju
nanašajoč se na Maribor: mariborske visoke šole; industrija mariborskega območja / mariborski slalom na Pohorju
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
MB
Predlog
1 MB samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
Maribor
IZGOVOR: [mə̀bə̀], rodilnik [mə̀bə̀] in [èmbé], rodilnik [èmbé]
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
SSKJ²
mejník -a m (í)
1. kar označuje črto, ki ločuje, razmejuje zemljišča, države, navadno kamen: postaviti, premakniti mejnik / to drevo je mejnik med travnikoma / O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst? (O. Župančič)
// obcestni kamen: sesti na mejnik ob cesti
2. navadno s prilastkom kar časovno ločuje, razmejuje kaj: ta dogodek je zgodovinski mejnik; rojstvo otroka je bilo pomemben mejnik v njenem življenju
3. knjiž. določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: z vajami in vztrajnostjo je presegel mejnike svoje sposobnosti
1. kar označuje črto, ki ločuje, razmejuje zemljišča, države, navadno kamen: postaviti, premakniti mejnik / to drevo je mejnik med travnikoma / O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst? (O. Župančič)
// obcestni kamen: sesti na mejnik ob cesti
2. navadno s prilastkom kar časovno ločuje, razmejuje kaj: ta dogodek je zgodovinski mejnik; rojstvo otroka je bilo pomemben mejnik v njenem življenju
3. knjiž. določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: z vajami in vztrajnostjo je presegel mejnike svoje sposobnosti
Celotno geslo
ePravopis
Meljski Hrib
Predlog
Meljskega Hriba samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Maribor
IZGOVOR: [mélʼski hríp], rodilnik [mélʼskega hríba]
BESEDOTVORJE: Meljskohribčan, Meljskohribčanka, Meljskohribčanov, Meljskohribčankin, meljskohribski
PRIMERJAJ: Meljski hrib
Celotno geslo
ePravopis
mesto
Predlog
mesta samostalnik srednjega spolaIZGOVOR: [mésto], rodilnik [mésta]
ZVEZE: evropsko mesto športa, mesto literature, cesarsko mesto, večno mesto
Jezikovna
Naglasno mesto samostalnika »ploščina«
Spoštovani, za študijske potrebe sem brskala po portalu Fran in pri iztočnici ploščina v SSKJ2 opazila variantnost naglasa (plôščina/ploščína), medtem ko je ta ista iztočnica v Pravopisu zapisana s samo eno varianto naglasa: ploščína. Zanima me, zakaj je temu tako.
Celotno geslo
Frazemi
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
SSKJ²
óbčina -e ž (ọ̑)
1. temeljna enota lokalne samouprave: združiti občine; gospodarsko razvita občina; organi občine; prebivalci občine; statut občine / pomembnejši kraji v občini na ozemlju občine / občina Grosuplje, Ljubljana, Maribor
// organi občine: občina je naročila zazidalni načrt; odnos občine do zasebnega sektorja / delati na občini
// poslopje, stavba, v kateri ima taka enota sedež: iti na občino; zbrati se pred občino
// do 1965 osnovna upravna enota okraja: občine in okraji
2. v zvezi katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja: del posestva ima v drugi katastrski občini
● pasti občini v breme živeti na stroške občine; zastar. list si je pridobil majhno občino malo naročnikov, bralcev; star. sprejeti koga v svojo občino skupnost, družbo
♦ pravn. davčna občina v stari Avstriji enota, ki šteje najmanj 285 ha obdavčenih zemljišč; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; zgod. glavna občina od 1814 do 1850 upravna enota, ki usklajuje delo podobčin
1. temeljna enota lokalne samouprave: združiti občine; gospodarsko razvita občina; organi občine; prebivalci občine; statut občine / pomembnejši kraji v občini na ozemlju občine / občina Grosuplje, Ljubljana, Maribor
// organi občine: občina je naročila zazidalni načrt; odnos občine do zasebnega sektorja / delati na občini
// poslopje, stavba, v kateri ima taka enota sedež: iti na občino; zbrati se pred občino
// do 1965 osnovna upravna enota okraja: občine in okraji
2. v zvezi katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja: del posestva ima v drugi katastrski občini
● pasti občini v breme živeti na stroške občine; zastar. list si je pridobil majhno občino malo naročnikov, bralcev; star. sprejeti koga v svojo občino skupnost, družbo
♦ pravn. davčna občina v stari Avstriji enota, ki šteje najmanj 285 ha obdavčenih zemljišč; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; zgod. glavna občina od 1814 do 1850 upravna enota, ki usklajuje delo podobčin
Celotno geslo
Vezljivostni NG
papír-jasamostalnik moškega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
- izdelek iz lesnih vlaken za pisanje, tiskanje, zavijanje
- papir iz česa, od kod
- papir za
- , papir v
- , papir z/s
- , papir o
Celotno geslo
ePravopis
Pekre
Predlog
Peker množinski samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Maribor
IZGOVOR: [pékre], rodilnik [pékər]
BESEDOTVORJE: Pekrčan, Pekrčanka, Pekrčanov, Pekrčankin, pekrski
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 111
Dostopnost