Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
1. marati, izraža voljo, željo osebka: Bánni; 'salüvati, márati KOJ 1833, 151; Nemáram, kmeszti privolécs odgovori Marko KOJ 1845, 113; Goſzpodne, ne máras, ka me je ſzeſztra moja ſzamo nihála ſlü'ziti KŠ 1771, 205; premiszlivsi, ka szpameten plantavi nemára, csi gli czigütajo one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI
2. zanimati se, meniti se: Nai erjüje Satan, kak divji oroſzlán, Nikai ne máram SM 1747, 76; Goſzpodne csi li tebé mám, nemáram za nebo i za zémlo KŠ 1754, 14; Ali nikaj ne máram, ni düſa moja mije nej drága KŠ 1771, 405; Dönok za tá nemáram SŠ 1796, 100; velijo nyemi: vucsiteo, známo; i za nikoga ne máras KŠ 1771, 140; Dönok ti nemáras za tve zvelicsanye SŠ 1796, 9; za ta düsevna i za ta zgoránya czilou niscse nikaj nemára KŠ 1754, 5a; Te ſzvejt za nyega nemára SŠ 1796, 122; ki nemára za nevernike, ali postüje te bogábojécse TA 1848, 11; za cérkev pa malo mára KAJ 1870, 6; Ali oh kak malo máramo za te neſzrecsne KM 1796, 27; Vu trdoſzti vasoj, Gda nikaj nemárate BKM 1789, 10; Kak ſztojite pred nyim, da nika nemárate BRM 1823, 5; Nemárajo za poſtenyé BKM 1789, 344; Nemárajo vnougi za té ricsi SŠ 1796, 20; je onkris pretrpo, i nei je máral za ſpot SM 1747, 28; ali Gallion je nikaj za tou nej márao KŠ 1771, 399; Paveo je za vſza malo márao, i na nikoj je nej pazo KM 1790, 34; oni ſzo pa nej márali za nyé, i odisli ſzo KŠ 1771, 72; nemárai za lüczko nikokovo blágo, ne selei lüczki sen SM 1747, 89; Szluga ſzi pozváni? Ne máraj KŠ 1771, 502; csi za tákſe zvelicsanye ne bomo márali, ſtero ſze je zácsalo po Goſzpodini KŠ 1771, 673
3. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: Ka jas máram! – odgovori Jožek – samo idi povej BJ 1886, 5; Oni ſzo pa erkli: ka mi máramo, ti vidi KŠ 1771, 93; kaj ſzi máram za ſzvejt BKM 1789, 283
marajóuči -a -e marajoč: i za dobra dela nikaj nemárajoucs na szamo vöro sze zanásati KOJ 1845, 69
1. pripravljati, delati, da pride kdo v duševno stanje, primerno za kaj: pouleg Telá ſzebé ktoi ſzvétoi vecſérgyi priprávlati TF 1715, 44; Poſztiti ſze i telovno ſzebé priprávlati je iſztina KŠ 1754, 210; naj obrné ſzrczá ocsév priprávlati Goſzpodni lüſztvo KŠ 1771, 162; na priseſztni vekivecsni 'sitek priprávlati SIZ 1807, 10; Priprávlas mi sztol pred liczom mojim TA 1848, 18; i náſz na dobra dela priprávla KŠ 1754, 128; Timotheuſa priprávla na vernoſzt vu csáſzti KŠ 1771, 651; priprávlajte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 173; Pout zdaj priprávlajte BKM 1789, 12; Tomi drágomi goſzti Pôt tak priprávlajte BRM 1823, 6; naj priprávlas poti nyegove KŠ 1771, 166
2. prigovarjati, siliti: Ali, da bije na zdr'závanye priprávlali KŠ 1771, 166; gouſztokrát ſzam je kaſtigao i priprávlao ſzam je preklinyati KŠ 1771, 422; i priprávlala náſz je KŠ 1771, 392; I priprávlala ſzta ga govorécsa KŠ 1771, 256
priprávlati se -am se pripravljati se: na ſzkrádnyo vöro ſze vſzáki dén priprávlati KŠ 1754, 179; ka ſze zdelom moremo priprávlati kmiloſcsi KŠ 1771, 439; tak sze je Rudolf mogao k-boji 'snyimi priprávlati KOJ 1848, 84; kaj vſze ſztvorjenye liki kporodi ſze priprávla KŠ 1771, 465; Právo cſiszto szrczé, Ono ſze prav priprávla BKM 1789, 13; Marko .. ino sze k-szmrti priprávla KOJ 1845, 115; Kakda ſze je knyej priprávlalo KŠ 1771, 160; i k-bojni ſze je taki priprávlalo KM 1796, 56; Vougri sze priprávlali k-prászki KOJ 1848, 115
priprávlani -a -o pripravljan: Ká'ze, kakda ſzo Apoſztolje priprávlani bili k-Sz. M-czérkvi zacsétki KŠ 1771, 340; Tulen .. prednje nogé so za plavanje priprávlane AI 1878, 20
privoléči -a -e privoleč: Nemáram, kmeszti privolécs odgovori Marko KOJ 1845, 113
privòljeni -a -o dovoljen: Na dvôja lêta na rejenyé etaksi stükov od ti dvôji poszlaniksztv je 17 millionov privoljeno AI 1875, br. 1, 1
1. snažen, čist: Tiszta; csiszti, sznásni -a -o KOJ 1833, 176; Mačka .. Jáko snajžna, liže AI 1878, 9; Vſznájsnom gvánti hodimo BKM 1789, 233; Vu szvetloj i sznájsnoj vucsilnici KOJ 1845, 6; Rano ſztáne zſnájsnim Gvantom BKM 1789, 2b; pren. naj ti ſz-ná'snim tejlom ſzlü'ſimo KM 1783, 102
2. dostojen, spodoben: Potrejbno je záto püſpeki biti ſznáj'znomi KŠ 1771, 637; ſznaj'snimi ricsmi naj vadlüje grejhe KMK 1780, 78
3. lep, urejen: Szvéti Ladiszlav za volo szvoje sznáhsne zvünejsine sze je dopádno KOJ 1848, 22; angyela nájdejo Snájsnoga vu bejlom gvánti BKM 1789, 97; Priſzpodobno i 'zene vu ſznáj'znoj odeteli ſze naj ſzná'zijo KŠ 1771, 636; ſteroga ſzo vſzáki dén pred czérkevne dveri dejvali one, ſtere ſze zovéjo ſznáj'zne KŠ 1771, 348
snájžni -a -o sam. lepi, krasni, ponižni: Marko ſze 'Zidovſzki Mardocheus, ſznáj'zni, zové KŠ 1771, 100; Ta ſznáj'zna pa naſa ne potrebüjo ſznajge KŠ 1771, 515
1. vleči, s silo povzročati premikanje: Húzni; vlejcsti KOJ 1833, 160; zgrabivſi vlekli ſzo nyidva na placz KŠ 1771, 392; i nej ſzo ga (vlák) vecs mogli vlejcsi od vno'zina rib KŠ 1771, 334; i popadnovſi Pavla vlekli ſzo ga vo z-czérkvi KŠ 1771, 409; pren. Csi je szlejdnya litera krátka a ali e, tiszto more kám v-genitivusi, kám v-ovi casusai vlejcsti KOJ 1833, 22
2. potegovati se, prizadevati si: Borits sze rejszan prime za vogerszko koróno vlejcsti KOJ 1848, 27; kak me tejlo vlecsé na hüdo po'selejnye KM 1783, 122; Za ſzebov 'zaloſzt vlecsé BKM 1789, 280; Moja szlaboſzt me vlecsé BRM 1823, 9; vlejcſi, moje ſzrczé ktebi KŠ 1754, 226; Vlêczi mi ſzrdcze k-ſzebi BRM 1823, 463; Vlêczi me od szvêta k-szebi KAJ 1848, 172; Vezniki, Szamosztojécsi ne vlecséjo za szebom drügoga veznika AIN 1876, 66; vſze bom za ſzebom vlejkao KŠ 1771, 308; nego csi ga bode Ocsa, ki je mené poſzlao, vlejkao KŠ 1771, 285; Tak ſzi me i ti kszebi vlejko BKM 1789, 416; Szrcé Kſzebi je vlejkla ta zemla BKM 1789, 59; Ako me je Te ſzvejt, od Bogá vlejko SŠ 1796, 135; Oni, ki szo z-kraliczov vlekli KOJ 1848, 54; Kſzebi vlejcſi té dén BKM 1789, 21; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi Kaje k-haſzki mojoj düsi SŠ 1796, 3; i nyé, liki vlicsé po na dobrouto Bo'zo KŠ 1771, 433; oſpotávczov, ki bodo vu dvojnoſzt vlekli KŠ 1771, 716; Ocsa moj, vlejczi i mené k-tebi KM 1783, 219
vléčti se tudi vléjčti se tudi vléjči se vlèčem se
1. vleči se, premikati se: ktebi ſze vlecsé ino pridrü'zi KŠ 1754, 227
2. trajati: Do protoletja de sze tô tak vleklo AIP 1876, br. 2, 6
vlečéči tudi vličéči tudi vlečévči -a -e vlekoč: sli bodo vlecsécsi vlêko szemena TA 1848, 107; Saulus, vlicsécsi mo'zé i 'zene KŠ 1771, 364; edno szrno sztrêlo i tô velikom vehéri domo vlecsévcsi, 'zeni eto pravo AI 1875, kaz. br. 7
vlèčeni -a -o vlečen: popádjeni od poganov, vlecseni po braſzklavoj zemli KŠ 1771, 101; Evangyeliſta ſz. Marko po braſzklavoj czeſzti Vlecseni BKM 1789, 329; pren. szo sze nej dopádnile nike sztáre, po lüsarszkom vlecsene peszmi KOJ 1845, 14
klečéči -a -e klečeč: ſzo ſzvéti Bo'zi lidjé Bogá molili Csáſzi klecsécs KŠ 1754, 148; Stevan ſze je pa na koulinaj klecsécs molo KM 1796, 122; tou more klecsécs natihoma zmoliti KOJ 1845, 9; pren. Molte vszi, vu práhi klecsécs KAJ 1848, 10; Oh krao dike! Pred tebom jaſz klecsécsi BKM 1789, 1789, 299
pobègnovši -a -e ko je pobegnil: naj po tej bodete Bo'ze natúre tálniczke, pobegnovſi on na ſzvejti ſzkvarjenyá KŠ 1771, 717; Králove vojszké pobegnovsi pobegnejo TA 1848, 52
pobègnjeni -a -o sam. pobegli: Ti pobegnyeni zEgyptoma v Názareth priſeſztje KŠ 1771, 6