Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Izgovor kraja »Volče«

Že nekaj tednov se mučim z dejstvom, da je v spletnem pravopisu (SP 2001) zapis izgovora Volče z u̯. V medijih se sedaj to uporablja, prej tega nisem opazila, in je precej moteče. Zadnjič nisem prepoznala kraja Volče in ga nisem povezala z zaporo ceste. Vem, da bi bilo knjižno ustrezno, kot je zapisano, ampak ni dejansko stanje, saj domačini izgovarjamo hiperkorektno. Če je dovoljeno občno ime kolk izgovarjati z l in , ne vem, zakaj so Volče nesprejemljive z l.

Jezikovna
Jezikovne izbire: o zamenljivosti veznikov »kako« in »da«

Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?

  • Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
  • Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
  • Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
  • Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.

Jezikovna
Ločila pri zapisu uganke: »Šviga švaga čez dva praga«

Kako je z ločili (natančneje vejicami) pri zapisu uganke Šviga švaga čez dva praga?

Jezikovna
Mala ali velika začetnica pri imenu boginj: »Tri Gracije« ali »Tri gracije«

Zanima me, kako pravilno zapišemo lastno ime kipa, in sicer Tri Gracije. V večini zapisov v kraju, kjer se kip nahaja, je kip poimenovan Tri gracije.

Jezikovna
Modalni glagoli

Zanima me, kateri glagoli v slovenščini spadajo pod kategorijo modalnih oz. naklonskih glagolov.

Jezikovna
Pisanje nekrajevnega imena »Novi svet« – z malo ali veliko začetnico?

Kako pisati nekrajevno ime Novi svet, ki v skladu z uličnim sistemom označuje del mestnega naselja Škofja Loka – "svet" z malo ali vendarle z veliko začetnico?

Jezikovna
Pisanje pomišljaja v zvezi ure in kraja

Urejam šolsko Publikacijo in že od nekdaj imamo progo avtobusov pisano tako: npr. 13.20 Šmarje – 13.20 Vodenovo – 13.45 Šmarje

Bi lahko bil ta pomišljaj stičen? Je sploh predložen? Ali pa nepredložen in zato namesto vejic.

Jezikovna
Pomen zveze »delati na sebi«

Katera besedna zveza bi bila primernejša kot delati na sebi. Posvečati se sebi pomensko ni čisto ustrezno.

Jezikovna
Prebivalci Bora Bore

Kako se imenujejo prebivalci Bora Bore?

Jezikovna
Presledek za krajšavno piko

Zanima me, kakšen je pravilen zapis pri navedbi strani ali številke izdaje. Je s presledkom ali ne? In sicer: str.3 ALI str. 3 št.107 ALI št. 107

Jezikovna
Raba predloga v zvezi »izključiti s področja«

Zanima me, kateri predlog je ustrezen v tem primeru: izključiti/izvzeti iz/s področja. Je dopustna uporaba obeh?

Jezikovna
Razlaga glagolov »inštalirati« in »montirati«

Prosimo za pomoč pri razlagi pojmov, ki jih uporablja ZDDV-1 v 20.členu, 10. odstavek(https://zakonodaja.com/zakon/zddv-1/20-clen-dobava-blaga-s-prevozom):

  • kakšna je vsebinska opredelitev izraza 'instaliranje' ?
  • kakšna je vsebinska opredelitev izraza 'montiranje' ?

Hvala lepa.

Jezikovna
Samostalnik, tvorjen iz priimka – »prešernovo«

V Kranju so si za letošnje praznovanje Prešernovega dne izmislili slogan Vsak dan prešernovo. Ni (mi) jasno, kaj bi vsak dan prešernovo sploh lahko pomenilo, je pa očitno, da so samostalnik skovali po vzoru na valentinovo, gregorjevo, jožefovo, čeprav poimenovanje nobenega ne izhaja iz priimka. Zanima me, ali si lahko prav vsak (v tem primeru Mestna občina Kranj in "njeni" javni zavodi), ki ima pet minut časa in priložnost, "prisvoji" ime slovenskega pesnika ali drugih pomembnih žena in mož in kuje iz njihovih priimkov nove besede, v tem primeru – po mojem – celo spakedranko, ki ne pove prav nič! Premišljujem, da bi jim, da bodo bolj v skladu z rabo, predlagala slogan: vsak dan francetovo.

Jezikovna
Sklanjanje imena »Springe«

Prosim za pojasnilo, kako se pravilno sklanja nemško mesto Springe.

Jezikovna
Sklanjanje in zapis zveze »kuža Pazi«

Kako se pravilno sklanja ime maskote Zavarovalnice Triglav?

Kuža Pazi

Je rodilnik Kuža Pazija/Kuže Pazija/Kužata Pazija/Kuža Pazi/Kuže Pazi/Kužata Pazija? Ali kaj drugega?

Kako bi bilo prav napisati, da so otroci s Kuž??? Pazi??? preživeli prvi šolski dan.

Kako pa pišemo začetnico (kuža ali Kuža Pazi).

Jezikovna
Sklanjanje starodavnih japonskih imen s predimkom »no«

Kako sklanjamo večdelna imena oseb iz japonske zgodovine, kjer je prva sestavina klansko ime, členek no označuje pripadnost, zadnja sestavina pa je osebno ime:

Minamoto no Yoritomo Mononobe no Moriya Mononobe no Okoshi Fujiwara no Kamatari Soga no Iname

Jezikovna
Sklanjanje v nazivih nemških zveznih dežel

Kako sklanjamo samo ime dežele, ko imamo besedno zvezo Deželni zbor nemške zvezne dežele x? Občutek imam, da x ostane v imenovalniku, če uporabimo originalno, nemško ime dežele (npr. Brandenburg), če ime slovenimo (npr. Bavarska), pa mora biti rodilnik?

Primeri:

  • Deželni zbor nemške zvezne dežele Brandenburg
  • Deželni zbor nemške zvezne dežele Bavarske
  • Deželni zbor nemške zvezne dežele Spodnje Saške
  • Deželni zbor nemške zvezne dežele Baden-Württemberg

Hvala!

Jezikovna
Sklicevanje v strokovnih besedilih – ženske avtorice in navedenke

Kako se opredeliti do sklicevanja na strokovno literaturo žensk, ko ob priimkih ni imen?

Primer iz diplomske naloge (po Brenk namesto po Kristini Brenk ali po Haramija namesto po Dragici Haramija): 2.1.1 Tipologija slikanic glede na oznake slikaniške knjižne zvrsti po Brenk in Grafenauerju (1978) 2.1.2 Tipologija slikanic glede na delež besedila in ilustracij po Haramija in Batič (2013) 2.1.3 Tipologija slikanic glede na ustvarjalni postopek po Kobe (1978)

Jezikovna
Skupaj ali narazen: »Sanremo« ali »San Remo«?

Zanima me, kako je zapis italijanskega Sanrema v slovenskem jeziku utemeljen s pisanjem narazen? Zagata namreč nastane, ko pišemo o Festivalu Sanremo, ki se dogaja v mestu – San Remo ...? Remo poleg tega ni ime za kakšnega svetnika, ampak pomeni veslo.

Jezikovna
Sol, imenovana po kemiku z imenom »Zeise«, je »Zeisejeva sol«

Prosim, če bi mi lahko svetovali ali skušali razjasniti naslednjo dilemo:

Kemik s priimkom Zeise je v 19. stoletju pripravil kemijsko spojino, poimenovano z njegovim imenom. Na spletu naletimo na dvojico zadetkov: Zeisova sol oz. Zeisejeva sol. Toda v nemško govorečem prostoru in tudi drugje sta v rabi dva priimka: (1) Zeis; v tem primeru bi se zdel zapis Zeisova sol nedvoumen ali morda ne (podobno kot naš Zois/ova)! in (2) Zeise; sklepal bi, da tu Zeisova sol odpade (protislovje glede na zgoraj). Kaj nam preostane: Zeiseva ali Zeisejeva sol?

Število zadetkov: 297