Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Podpisovanje »po pooblastilu«

Zanima me, kako se ob koncu dopisa pravilno uporabi krajšava p. p. (po pooblastilu)? Ali mora biti pred nazivom posameznika ali za njim? Torej, ali se napiše ...

Mici Roža, p. p. vodja oddelka

ali

Mici Roža, vodja oddelka, p. p.

Ali nekaj tretjega? Prisrčna hvala za odgovor že v naprej.

Jezikovna
Pridevnik iz barve kart »karo« ...

Kateri pridevnik je pravilen pri imenovanju kart v barvi karo?

karo kralj ali karov kralj ali karin kralj

Jezikovna
Pridevnik »radikalno« in sobesedilo

Tujka radikalno je izrazno zelo močna, ne čutim pa iste moči v dveh slovenskih izrazih temeljito in korenito. Mi lahko pomagate najti slovensko besedo ali pa tudi frazo s katero bi lahko prevedla radikalno. Stavek je naslednji (del zaobljube): V odgovor na tvojo ljubezen se zavezujem, da bom radikalno živela po dani zaobljubi ...

Jezikovna
Primernost odvisnikov z vezniki »ki«, »kar« ali »kot«

Zanima me, ali so spodaj tvorjeni odvisniki vsi možni ali pa kateri od njih ni pravilen. Najlepša hvala za pomoč in lep pozdrav.

  • Naše podjetje je najboljši delodajalec, kot ga lahko imate.
  • Naše podjetje je najboljši delodajalec, ki ga lahko imate.
  • Naše podjetje je najboljši delodajalec, kar ga lahko imate.

Jezikovna
Priredna pridevniška zveza iz dveh imen: »Mašera-Spasićeva ulica«

Ali je oblika poimenovanja Mašera-Spasićeva ulica ustrezna?

Gre za ulico, imenovano po dveh osebah, ki se imenujeta Sergej Mašera, Milan Spasić.

Upam si ubesediti pomislek ...

Jezikovna
Raba besedne zveze: kot prvo, kot drugo

Poleg napačne rabe dajalnika, npr. na temu smučišču, je vedno pogosteje moč slišati in prebrati tudi zvezo: "Kot prvo, nisem bil tam, kot drugo pa me niti ne zanima." Se ta raba ustaljuje, je dovoljena?

Jezikovna
Raba velike in male začetnice: »Zemlja« ali »zemlja«?

Že dlje časa iščem splošne in obširnejše smernice glede pisanja tega samostalnika z veliko ali malo začetnico v pomenu planeta, na katerem živimo. V priročnikih na Franu sem našla v Pravopisu pri zapisu Zemlja kvalifikator »zvezdosl.« in v SSKJ oznako "v astronomiji". Tudi ePravopis je bolj skop glede tega.

Na splošno me zanima, kako je z veliko začetnico v besedilih, ki niso namenjena strogo strokovnemu bralstvu. Pravzaprav se sprašujem, ali ne bi bilo morda najbolj priporočljivo ta samostalnik vedno (tudi v vsakdanjih in poljudnih besedilih) zapisovati z veliko začetnico, če je mišljen naš planet. S tem bi se preprečila morebitna dvoumnost nekaterih povedi.

Naj navedem nekaj primerov:

  • Ali bo človek zemljo/Zemljo popolnoma uničil?
  • Ali bo kdaj mir na zemlji/Zemlji?
  • Ris je bil označen za najbolj ogroženo vrsto mačk na zemlji/Zemlji.
  • Poleg onesnaževanja zemlje/Zemlje pa alarmantno narašča tudi izčrpavanje naravnih virov.
  • Ali si lahko predstavljate življenje na zemlji/Zemlji brez sončne svetlobe?
  • Pravi, da sem jaz njegov angel na zemlji/Zemlji, mama pa na nebu.
  • Ponoči je na nebu toliko zvezd kot na zemlji/Zemlji mravelj.
  • Zdi se, da danes noben kraj na zemlji/Zemlji ni več dovolj odročen ali izoliran, da bi se lahko skril pred Googlovimi kamerami.

Jezikovna
Slog: raba besedne zveze »ne obstaja«

Ali je slogovno bolje, če jo zamenjamo z ni/nimamo oz. je potrebno preoblikovati stavek in kako drugače izraziti "neobstoj"? Primer:

  • Ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je mogoče izvajati v podjetjih vseh velikosti, sektorjev in področij dela. Univerzalni paket ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki bi ustrezal vsem podjetjem in organizacijam, ne obstaja.

Drugače:

  • Ni/Nimamo/Ne poznamo univerzalnega paketa ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki bi ustrezal vsem podjetjem in organizacijam.

Jezikovna
Slovenjenje osebnih imen (svetnikov in vladarjev)

Učili smo se, da se imena vladarjev, papežev in svetnikov poslovenijo. Tako imamo Elizabeto II., Franca Jožefa I., Benedikta XVI., sv. Martina, sv. Jožefa itd. Do nedavnega pa smo imeli Juana Carlosa I. (ne pa Janeza Karla I.), ki ga je nasledil Filip VI. Tudi za odcepljeni otok se govori, da je tam prestolonaslednik Charles (in ne Karel). Zanima me, kakšno mnenje imate glede slovenjenja novorazglašenih svetnikov, ki imajo rahlo eksotična imena oziroma so bili znani s tujim imenom že pred beatifikacijo ali kanonizacijo, kot npr. sv. John Henry/Janez Henrik Newman, sv Juan Diego/Janez Didak Cuauhtlatoatzin, sv. Charbel/Šarbel Makhlouf in sv. Patrick/Patrik/Patricij.

Jezikovna
Slovnična pravilnost zgradb »verjeti v zdravnike« in »sanjati nekoga« ter »poslati preko ...«

Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?

Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.

Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?

Jezikovna
Sorazmernostni odvisnik

menim, da je v svetovalnici podan neustrezen odgovor, in sicer tukaj: Varianta veznika »kot« v zvezah »več ko«, »bolj ko« ipd..

Pod točko 5 vidimo: sorazmernostni odvisnik. In tudi primer – prav tak, o kakršnem v zadnjem odstavku svetovalka zapiše, da se z njim slovarji ne ukvarjajo. Vse besede, ki jih ob tem navaja (manj, bolj, več, dlje ...), in seveda vsako stopnjevanje (bolj prijazen, manj zanimiva ...) so v teh primerih sestavine sorazmernostnega odvisnika, katerega veznik je KO (bolj ko, manj ko ...), ne kot. Zato v tej točki slovar NE enači veznikov KO in KOT. Verjetno tudi zato ne, da se ta možnost ne "zamenja" z varianto, ko pa je zveza »bolj kot« dejansko ustrezna: Bolj kot jezen je bil žalosten/Žalosten je bil bolj kot jezen, kjer v resnici gre za primerjavo, ne za sorazmernost. Še ena razlika je, da sorazmernostni »bolj ko« lahko nadomestimo s »kolikor bolj« (in z ustreznim drugim delom: »toliko bolj«, medtem ko primerjalnega kot ne moremo: Kolikor več ima človek alkohola v krvi, toliko manj je primeren za vožnjo. Tu pa se ne da: Premika ustnice, kolikor da bi molil. (Narobe.)

Jezikovna
Velika ali mala začetnica: vaški odbor

Zanima me, kakšen je pravilen zapis vaškega odbora ali krajevne skupnosti, kadar gre za točno določen vaški odbor ali krajevno skupnost.

Primer: V vaškem/Vaškem odboru Kungota smo se odločili ...

Drugi primer: Dogodek je organizirala krajevna/Krajevna skupnost Rače.

Jezikovna
Ali je beseda »zlasti« tvorjenka ali netvorjenka?

Zanima me, ali je beseda zlasti (kot prislov) tvorjenka. Če je, ali je izpeljanka iz predložne zveze ali je morebiti sklop. Besednovrstno je zlasti členek – ali to pomeni, da je v vsakem primeru rabe netvorjenka?

Jezikovna
Beseda »milijon« kot samostalnik in glavni števnik

Zanima me, kdaj je beseda milijon v vlogi samostalnika in kdaj v vlogi glavnega števnika oziroma kako lahko to razlikovati?

Jezikovna
Besedna družina in lastna imena

Zanima me, ali lahko spada v besedni družino s korenom -zdrav- tudi beseda Zdravko. Z imeni še nisem imela izkušenj.

Jezikovna
Glagol »ekipirati«

Zanima me, ali je glagol ekipirati, ki ga uporabljajo pri opisu sestavljanja nove vlade na TV Slovenija, primeren za rabo v knjižnem jeziku. S katero slovensko besedo bi ga kazalo nadomestiti?

Jezikovna
Glagol »starirati«

Pri prevajanju besedil Evropske farmakopeje smo naleteli na angleški izraz »tare«, ki smo ga želeli prevesti kot »starirati« oz. »stariramo«, kar pomeni, da stehtamo prazno posodo in tehtnico s tipko postavimo na začetno stanje 0 (anuliramo težo posode).

Pri tem smo v SSKJ našli izraz »tarirati«, ne pa tudi dovršnega glagolskega vida »starirati«, ki se v farmaciji zelo veliko uporablja.

Ali menite, da bi lahko uporabili ta izraz oz. ali bi ga lahko uvrstili v SSKJ?

Člani skupine smo razmišljali v smeri podobnega glagola tehtati: tehtamo – stehtamo tariramo – stariramo

Jezikovna
Ime novega britanskega kralja – »Charles III.« ali »Karel III.«

Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?

Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?

Jezikovna
Ime ruskega tenisača Medvedjeva je »Daniil«

Na RTVS na spletni strani pišejo ime ruskega tenisača Medvedjeva Danil, na Delu Daniil, kar je seveda bolj prav. Vendar pa bi bilo -- glede na Danijél (ob Daniél) -- možno tudi Danijil [danijíl], sploh ker za rusko Troicko in ponašeno Trojicko v preglednici za ruščino piše, da se v nizu samoglasnik + i v ruščini pri nas piše konkretno samoglasnik + ji (in tudi Dostojevski za prvotno Dostoevskij).

Seveda je oddaljitev od ruskega izvirnika Daniil z -iji- huda, ker niti -ii- iz ruščine ne znajo povsod prepisati prav in si ii razlagajo kot nn v Anna ali ss v Spasski (kjer pa vendarle gre tudi z Ana in Spaski). Druga rešitev bi bila kar preprosto Daniil, čeprav to res izgovorimo [danijíl].

Kakšen zapis svetujete?

Jezikovna
Jezikovne izbire: »eksprimiran« ali »ekspresiran«?

Mislim, da je pravilno:

  • eksprimiran (ne pa ekspresiran)
  • kolabirati (ne pa kolapsirati)

Prosim za vaše mnenje.

Število zadetkov: 297