Kopenski promet
Ali je ustrezneje govoriti o kopnem prometu ali o kopenskem prometu? Termin označuje promet po kopenskih poteh. SSKJ navaja kopni promet , prav tako ta izraz uporabljajo geografi. V praksi se največkrat uporablja kopenski promet . Zanima me, ali sta torej obe obliki pravilni in je izbira zgolj „stvar okusa“.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Panel
Ali je slovenska beseda panel ustrezen prevod angleške besede panel , ki je 'manjša skupina oseb, ki razišče določeno zadevo ali odloča o njej'? Zanima nas, ali izraz lahko slovenimo in ali lahko (oziroma kako) uporabimo tujko panel .
Ali je slovenska beseda panel ustrezen prevod angleške besede panel , ki je 'manjša skupina oseb, ki razišče določeno zadevo ali odloča o njej'? Zanima nas, ali izraz lahko slovenimo in ali lahko (oziroma kako) uporabimo tujko panel .
Terminološka
Mazalno olje
Je za angleški termin lubricating oil ustrezen termin mazivno olje ali mazalno olje ? Gre za olje, ki zmanjšuje trenje med drsnimi ploskvami. SSKJ omenja oba termina, mazivno olje pri pridevniku maziven , mazalno olje pa pri pridevniku mazalen . Kateri termin je torej ustreznejši za strokovno rabo?
Je za angleški termin lubricating oil ustrezen termin mazivno olje ali mazalno olje ? Gre za olje, ki zmanjšuje trenje med drsnimi ploskvami. SSKJ omenja oba termina, mazivno olje pri pridevniku maziven , mazalno olje pa pri pridevniku mazalen . Kateri termin je torej ustreznejši za strokovno rabo?
Terminološka
Stojna točka
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Terminološka
Brek
Zanima me, katero poimenovanje – brek ali breka – ustrezneje poimenuje 'gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis ' (SSKJ). V SSKJ in Slovenski pravopis 2001 je vključen izraz breka , Veliki splošni leksikon (2006) in Leksikon Sova (2006) pa izkazujeta obliko brek . Katera oblika je z vidika stroke ustreznejša?
Zanima me, katero poimenovanje – brek ali breka – ustrezneje poimenuje 'gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis ' (SSKJ). V SSKJ in Slovenski pravopis 2001 je vključen izraz breka , Veliki splošni leksikon (2006) in Leksikon Sova (2006) pa izkazujeta obliko brek . Katera oblika je z vidika stroke ustreznejša?
Terminološka
Ozadje
Pri prevajanju publikacije o predšolski vzgoji sem se znašla v terminološki zagati. V angleškem besedilu so med dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj in izobraževanje, angleški izrazi migrant background , language background , social background , family background in cultural background . V dokumentih in v praksi strokovnjaki s področja pedagogike za angleško background zelo pogosto uporabljajo ozadje . Večina strokovnjakov ta termin uporablja, vendar jim ni všeč. Seveda bi lahko prevajali tudi opisno, npr. potomci priseljencev, tujegovoreči starši, družinsko okolje. A vseeno me zanima, ali je ozadje v terminološkem smislu res problematično.
Pri prevajanju publikacije o predšolski vzgoji sem se znašla v terminološki zagati. V angleškem besedilu so med dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj in izobraževanje, angleški izrazi migrant background , language background , social background , family background in cultural background . V dokumentih in v praksi strokovnjaki s področja pedagogike za angleško background zelo pogosto uporabljajo ozadje . Večina strokovnjakov ta termin uporablja, vendar jim ni všeč. Seveda bi lahko prevajali tudi opisno, npr. potomci priseljencev, tujegovoreči starši, družinsko okolje. A vseeno me zanima, ali je ozadje v terminološkem smislu res problematično.
Terminološka
Referent
Kako bi v slovenščino prevedli angleški termin policy officer? Termin se pogosto pojavlja v angleških besedilih. Gre za osebo, ki v državni/evropski upravi skrbi za oblikovanje politike nekega področja, zbira in analizira informacije, komunicira z notranjim in zunanjim svetom, pripravlja konference itn. Ustreznega prevoda za ta termin v slovenščini še ni, prav tako ni posebnega delovnega mesta v slovenskem sistemu javne uprave, ki bi predvidelo prav takšno delo, saj je opis tako splošen, da ga lahko opravlja kdorkoli. Pri tovrstnih prevodih se v slovenščini pogosto pojavlja angleška ustreznica v oklepaju. Terminološke rešitve so vedno prilagojene konkretni vsebini, kar dokazujejo tudi izbrani primeri, saj se največkrat dodaja področje, na katerem ponujajo tovrstno delovno mesto. Stroka zavrača izraz, ki bi vseboval besedo uradnik, saj naj bi bila s sistemizacijo javne uprave tovrstna mesta že zasedena.
Kako bi v slovenščino prevedli angleški termin policy officer? Termin se pogosto pojavlja v angleških besedilih. Gre za osebo, ki v državni/evropski upravi skrbi za oblikovanje politike nekega področja, zbira in analizira informacije, komunicira z notranjim in zunanjim svetom, pripravlja konference itn. Ustreznega prevoda za ta termin v slovenščini še ni, prav tako ni posebnega delovnega mesta v slovenskem sistemu javne uprave, ki bi predvidelo prav takšno delo, saj je opis tako splošen, da ga lahko opravlja kdorkoli. Pri tovrstnih prevodih se v slovenščini pogosto pojavlja angleška ustreznica v oklepaju. Terminološke rešitve so vedno prilagojene konkretni vsebini, kar dokazujejo tudi izbrani primeri, saj se največkrat dodaja področje, na katerem ponujajo tovrstno delovno mesto. Stroka zavrača izraz, ki bi vseboval besedo uradnik, saj naj bi bila s sistemizacijo javne uprave tovrstna mesta že zasedena.
Terminološka
Senzorične lastnosti
Za lastnosti živil, ki jih človek lahko zaznava s svojimi osnovnimi čuti (vid, okus, otip, vonj, sluh), se na področju živinoreje in živilske tehnologije večinoma uporablja termin senzorične lastnosti (mesa, vina, medu, mleka, olja itd.). Pojavlja se tudi izraz organoleptične lastnosti . Ali gre za sinonima? Ali ima kateri izraz prednost? Z razlago pridevnikov senzoričen in organoleptičen v SSKJ si ne moremo pomagati.
Za lastnosti živil, ki jih človek lahko zaznava s svojimi osnovnimi čuti (vid, okus, otip, vonj, sluh), se na področju živinoreje in živilske tehnologije večinoma uporablja termin senzorične lastnosti (mesa, vina, medu, mleka, olja itd.). Pojavlja se tudi izraz organoleptične lastnosti . Ali gre za sinonima? Ali ima kateri izraz prednost? Z razlago pridevnikov senzoričen in organoleptičen v SSKJ si ne moremo pomagati.
Terminološka
Varovanec
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
Terminološka
Zagonsko podjetje
V slovenščini se za novoustanovljeno podjetje z inovativno poslovno idejo in/ali inovativnim produktom, natančno zasnovano kratkoročno strategijo in upanjem na visok zaslužek najpogosteje uporablja zveza start-up podjetje ali celo samo start-up . Ker je termin z jezikovnokulturnega vidika vprašljiv (citatno prevzemanje iz angleščine), zaradi česar je neroden tudi s pravopisnega (in pravorečnega) vidika, se pojavljajo različna variantna poimenovanja. Trenutno se uporabljajo vsaj tri poimenovanja: mlado podjetje , novoustanovljeno podjetje in zagonsko podjetje . Od teh treh možnosti se najpogosteje uporablja zagonsko podjetje , vendar obstaja pomislek, da pridevnik zagonski ni primeren za terminološko rabo, ker ima v SSKJ kvalifikator publicistično .
V slovenščini se za novoustanovljeno podjetje z inovativno poslovno idejo in/ali inovativnim produktom, natančno zasnovano kratkoročno strategijo in upanjem na visok zaslužek najpogosteje uporablja zveza start-up podjetje ali celo samo start-up . Ker je termin z jezikovnokulturnega vidika vprašljiv (citatno prevzemanje iz angleščine), zaradi česar je neroden tudi s pravopisnega (in pravorečnega) vidika, se pojavljajo različna variantna poimenovanja. Trenutno se uporabljajo vsaj tri poimenovanja: mlado podjetje , novoustanovljeno podjetje in zagonsko podjetje . Od teh treh možnosti se najpogosteje uporablja zagonsko podjetje , vendar obstaja pomislek, da pridevnik zagonski ni primeren za terminološko rabo, ker ima v SSKJ kvalifikator publicistično .
Terminološka
Barvni reaktant
Kateri termin je ustreznejši za snov, ki se nahaja v fotografskih filmih in je pomembna za razvijanje barvnih fotografij? Angleški termin je color coupler , nemški pa Farbkuppler . Predlogi za slovenski termin so: barvna spojnica , barvni spojnik , barvni sklopnik .
Kateri termin je ustreznejši za snov, ki se nahaja v fotografskih filmih in je pomembna za razvijanje barvnih fotografij? Angleški termin je color coupler , nemški pa Farbkuppler . Predlogi za slovenski termin so: barvna spojnica , barvni spojnik , barvni sklopnik .
Terminološka
Brez odpadkov
Prosimo vas za mnenje v zvezi s terminom zero waste . To je nov pristop k ravnanju z odpadki, pri katerem naj bi se odpadki predelali ali ponovno uporabili, njihova količina pa naj bi se čim bolj približala nič. Sprva smo se odločili za brez odpadkov , vendar po daljšem premisleku menimo, da ta rešitev vsebinsko ni popolnoma ustrezna. Predlagamo nič odpadkov .
Prosimo vas za mnenje v zvezi s terminom zero waste . To je nov pristop k ravnanju z odpadki, pri katerem naj bi se odpadki predelali ali ponovno uporabili, njihova količina pa naj bi se čim bolj približala nič. Sprva smo se odločili za brez odpadkov , vendar po daljšem premisleku menimo, da ta rešitev vsebinsko ni popolnoma ustrezna. Predlagamo nič odpadkov .
Terminološka
Brezpilotni letalnik
Zanima nas, katero slovensko ustreznico nam predlagate za angleški termin drone , ki označuje letalo brez posadke, ki ga pilot vodi z oddaljenega mesta. Ali obdržimo dron ali uporabimo rajši trot ?
Zanima nas, katero slovensko ustreznico nam predlagate za angleški termin drone , ki označuje letalo brez posadke, ki ga pilot vodi z oddaljenega mesta. Ali obdržimo dron ali uporabimo rajši trot ?
Terminološka
Déležnik
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Terminološka
Dotacija
Kako bi v slovenščino prevedli angleški termin grant(s) , ki se pojavlja v finančni uredbi (definiran je v členu 108) v EU? Gre za finančna sredstva, denar, ki ga nekdo prejme na podlagi svoje prošnje in razpisa za točno določeni namen. V prevodih Evropske komisije se uporablja tudi v drugih kontekstih (npr. za program Erasmus – dotacije, ki se od štipendij razlikujejo). Poleg izraza donacije , ki je bil uporabljen v tem besedilu, so bili uporabljeni ali vsaj predlagani še naslednji izrazi: nepovratna sredstva, nepovratna pomoč, dotacije, subvencije. V splošnem pomenu (kadar ni sklica na finančno uredbo) se pogosto uporablja nepovratna sredstva/pomoč, za Erasmus pa so uveljavljene dotacije (ne gre za štipendije). Donacije naj bi bile pomensko preozke in povezane s (skorajda popolnoma neobvezujočim) podarjanjem denarja, kar za grant ne velja, saj se pri teh programih vedno zahteva tudi rezultat. Nemci uporabljajo izraz Zuschuss , ki ga ne moremo neposredno prenesti v slovenščino, finančna pomoč pa je v času krize spet specializirala svoj pomen za denar, ki je namenjen reševanju težav, ne pa izvajanju nekih zastavljenih ciljev. Nekateri slovanski jeziki so obdržali izraz grant .
Kako bi v slovenščino prevedli angleški termin grant(s) , ki se pojavlja v finančni uredbi (definiran je v členu 108) v EU? Gre za finančna sredstva, denar, ki ga nekdo prejme na podlagi svoje prošnje in razpisa za točno določeni namen. V prevodih Evropske komisije se uporablja tudi v drugih kontekstih (npr. za program Erasmus – dotacije, ki se od štipendij razlikujejo). Poleg izraza donacije , ki je bil uporabljen v tem besedilu, so bili uporabljeni ali vsaj predlagani še naslednji izrazi: nepovratna sredstva, nepovratna pomoč, dotacije, subvencije. V splošnem pomenu (kadar ni sklica na finančno uredbo) se pogosto uporablja nepovratna sredstva/pomoč, za Erasmus pa so uveljavljene dotacije (ne gre za štipendije). Donacije naj bi bile pomensko preozke in povezane s (skorajda popolnoma neobvezujočim) podarjanjem denarja, kar za grant ne velja, saj se pri teh programih vedno zahteva tudi rezultat. Nemci uporabljajo izraz Zuschuss , ki ga ne moremo neposredno prenesti v slovenščino, finančna pomoč pa je v času krize spet specializirala svoj pomen za denar, ki je namenjen reševanju težav, ne pa izvajanju nekih zastavljenih ciljev. Nekateri slovanski jeziki so obdržali izraz grant .
Terminološka
Endoplazemski retikulum
Katero od poimenovanj endoplazemski retikulum/endoplazmatski retikel/retikulum ima prednost pri uporabi glede na to, da se v Slovenskem pravopisu pojavlja sestavljenka s sestavino -plazemski kot tudi s -plazmatski. Je Mikrobiološki slovar merodajen pri rešitvi tega problema (predlaga endoplazemski retikulum )?
Katero od poimenovanj endoplazemski retikulum/endoplazmatski retikel/retikulum ima prednost pri uporabi glede na to, da se v Slovenskem pravopisu pojavlja sestavljenka s sestavino -plazemski kot tudi s -plazmatski. Je Mikrobiološki slovar merodajen pri rešitvi tega problema (predlaga endoplazemski retikulum )?
Terminološka
Meroslovec
V Sekciji proizvajalcev, uporabnikov in distributerjev merilne opreme (Simer) v okviru Zbornice elektronske- in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije že nekaj časa razvijamo strokovne kompetence poklica, ki ga imenujemo meroslovec (to je oseba, ki s ukvarja z meroslovjem , torej vedo o merjenju in merah). V nobenem od slovarjev na portalu Fran besede meroslovec ni mogoče najti. SSKJ2 vključuje iztočnici meroslovje in metrologija . Metrolog s tujko označuje to, kar označuje meroslovec . Kot strokovna javnost na področju meroslovja si želimo, da bi se beseda meroslovec prepoznala in ustrezno opisala. Prosim za vaše mnenje, kakšni so postopki.
V Sekciji proizvajalcev, uporabnikov in distributerjev merilne opreme (Simer) v okviru Zbornice elektronske- in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije že nekaj časa razvijamo strokovne kompetence poklica, ki ga imenujemo meroslovec (to je oseba, ki s ukvarja z meroslovjem , torej vedo o merjenju in merah). V nobenem od slovarjev na portalu Fran besede meroslovec ni mogoče najti. SSKJ2 vključuje iztočnici meroslovje in metrologija . Metrolog s tujko označuje to, kar označuje meroslovec . Kot strokovna javnost na področju meroslovja si želimo, da bi se beseda meroslovec prepoznala in ustrezno opisala. Prosim za vaše mnenje, kakšni so postopki.
Terminološka
Naušniki
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Neunijski
EU pri svojem delovanju ločuje med zadevami, ki so lastne Uniji oz. so v njeni pristojnosti, in zadevami, ki so zunaj Unije oz. so v pristojnosti držav nečlanic, npr. Union/non-Union residents , Union/non-Union goods , Union/non-Union waters , (European) Union law . Izraz Union lahko prevedemo na dva načina: z desnim ali levim prilastkom, npr. blago Unije ali unijsko blago . Težava pa nastane pri n on-Union . Ali bi bila glede na uveljavljenost pridevnika unijski (npr. unijska prednostna pravica ( Zakon o industrijski lastnini )) v slovenščini dopustna tudi uporaba pridevnika neunijsk i ?
EU pri svojem delovanju ločuje med zadevami, ki so lastne Uniji oz. so v njeni pristojnosti, in zadevami, ki so zunaj Unije oz. so v pristojnosti držav nečlanic, npr. Union/non-Union residents , Union/non-Union goods , Union/non-Union waters , (European) Union law . Izraz Union lahko prevedemo na dva načina: z desnim ali levim prilastkom, npr. blago Unije ali unijsko blago . Težava pa nastane pri n on-Union . Ali bi bila glede na uveljavljenost pridevnika unijski (npr. unijska prednostna pravica ( Zakon o industrijski lastnini )) v slovenščini dopustna tudi uporaba pridevnika neunijsk i ?
Terminološka
Občasna razstava
Na vas se obračam s problemom oz. vas prosim za nasvet. Zdi se, da slovenski muzealci izmenično uporabljajo besedni zvezi občasna razstava in začasna razstava za razstavo, ki traja omejeno časovno obdobje. Pridevnik občasen je v SSKJ2 razložen kot 'ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih', začasen pa kot 'ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje'. Upoštevajoč samo slovarsko razlago gre torej za začasne razstave . Hkrati pa slovarski sestavek v SSKJ2 v okviru iztočnice občasen vsebuje tudi zgled prirejati občasne razstave , kar razumem kot prirejanje razstav v ponavljajočih se časovnih obdobjih, ne nanaša pa se na trajanje razstave. Na spletnih straneh naših muzejev pa prevladuje termin občasna razstava . Pomenski problem, ki se pojavlja tu, se s prevajanjem v angleščino še stopnjuje: občasna razstava tako postane recurring exhibition , začasna razstava pa temporary exhibition . Moje vprašanje je: ali naj začnem popravljati napačno rabo, torej termin občasna razstava v termin začasna razstava oz. ali je raba termina občasna razstava sploh napačna raba.
Na vas se obračam s problemom oz. vas prosim za nasvet. Zdi se, da slovenski muzealci izmenično uporabljajo besedni zvezi občasna razstava in začasna razstava za razstavo, ki traja omejeno časovno obdobje. Pridevnik občasen je v SSKJ2 razložen kot 'ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih', začasen pa kot 'ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje'. Upoštevajoč samo slovarsko razlago gre torej za začasne razstave . Hkrati pa slovarski sestavek v SSKJ2 v okviru iztočnice občasen vsebuje tudi zgled prirejati občasne razstave , kar razumem kot prirejanje razstav v ponavljajočih se časovnih obdobjih, ne nanaša pa se na trajanje razstave. Na spletnih straneh naših muzejev pa prevladuje termin občasna razstava . Pomenski problem, ki se pojavlja tu, se s prevajanjem v angleščino še stopnjuje: občasna razstava tako postane recurring exhibition , začasna razstava pa temporary exhibition . Moje vprašanje je: ali naj začnem popravljati napačno rabo, torej termin občasna razstava v termin začasna razstava oz. ali je raba termina občasna razstava sploh napačna raba.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 40
Dostopnost