Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
barikíran barikírana barikírano pridevnik [barikíran]
    ki je zorjen, staran v sodu, navadno hrastovem, da pridobi poseben okus
ETIMOLOGIJA: iz barikirati iz ↑barik
Celotno geslo eSSKJ
barrique glej barík
Pleteršnik
bẹlína, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Meg., Jan., Mik.; — 2) eine Traubenart, Št., Dol., v Brkinih-Erj. (Torb.), weißer Heunisch, Vrtov. (Vin.), Trumm.; laška b., ahornblättriger Wippacher, (Trumm.); — 3) das Splintholz, V.-Cig., Cig. (T.); — 4) prvo žganje, der Lutter, V.-Cig., Gor.; — 5) = svinčena bel, C., Levst. (Nauk); — 6) das Weißzeug: prodajalnica beline in platna, Jurč.; (das Leinzeug, Cig.); — 7) eine Augenkrankheit: der graue Star, Mur.
Pleteršnik
berzamȋn, m. neka trta = brzamin, merzamin, Vrtov. (Vin.).
Pleteršnik
bȋlfa, f. der bewurzelte Rebensetzling, der Würzling, C., Vrtov. (Vin.), Nov.; — die aus dem Samen hervorgewachsene Rebe, Štrek.
Pleteršnik
bȋlfica, f. dem. bilfa, Vrtov. (Vin.).
Celotno geslo eSSKJ
bógrač bógrača samostalnik moškega spola [bógrač]
    golažu podobna prekmurska jed iz krompirja in treh vrst mesa, navadno svinjine, govedine, divjačine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz madž. bogrács, prvotno ‛(bakren) kotlič’, to pa prek hrv., srb. bàkrāč iz star. tur. bakrač, glej ↑baker - več ...
Jezikovna
Branje spletnih naslovov oz. povezav

Prosim za pojasnilo, kako pravilno preberemo (recimo v zvočni knjigi) takle spletni naslov, kjer se vse preostalo besedilo bere v slovenščini::

https://www.washingtonpost.com/news/morning-mix/wp/2014/10/02/white-woman-sues-sperm-bank-after-she-mistakekenly-gets-black-donors-sperm

Pleteršnik
cigàn, -ána, m. der Zigeuner; smeje se kakor cigan belemu kruhu, vesel kakor cigan, kadar sekirico najde, Levst. (Rok.); — 2) der Gauner, der Betrüger; — 3) eine Traubenart: der Kleinungar, M., Vrtov. (Vin.); drobni, črni c., C.; — temnordeče jabolko rdečkastega mesa, Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
ciprǫ̑n, m. die Cyperntraube, M., Z., Vrtov. (Vin.); sivi, črni c., Z.
Celotno geslo eSSKJ
čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]
    kdor se ukvarja z gojenjem čebel
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
SSKJ²
čebrìč -íča [čəbrič] m (ȉ í)
1. manjšalnica od čeber: prati v čebriču
2. gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju: čebrič z ledom in buteljkami
Celotno geslo Sinonimni
čebrìč -íča m
gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranjupojmovnik
SINONIMI:
gost. čebriček, gost. hladilec, star. kablič
GLEJ ŠE SINONIM: čebriček
SSKJ²
čebríček -čka [čəbričək] m (ȋ)
1. manjšalnica od čebrič: živina pije iz čebrička; čebriček vode
2. gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju; čebrič: buteljke v srebrnih čebričkih
Pleteršnik
čedajəc, -jca, m. neka trta, Vrtov. (Vin.).
SSKJ²
četvéro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
skupina štirih enot
a) pri množinskih samostalnikih: četvero vilic, vrat
b) pri drugih samostalnikih: četvero konj, mož
// skupina štirih različnih enot: imel je četvero otrok, dva dečka in dve deklici / četvero vin štiri vrste vina; prisl.: voz, vprežen v četvero
Pravopis
četvéro -ih tudi četvéro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |štiri kose, vrste|: najeti ~ delavcev: zidarja, mizarja, pleskarja in elektrikarja; ~ jih je sedelo za mizo; dogovarjati se s ~imi podjetniki, športnicami, mesti s štirimi; ~ lepot, vin; ~ možganov, grabelj, vrat; redk. Sosed ima ~ otrok štiri otroke
Pleteršnik
damascēn, m. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
Celotno geslo eSSKJ
degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija]
    1. uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
      1.1. strokovno ocenjevanje, preverjanje okusa, arome, kakovosti hrane, pijače sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
degustácijski degustácijska degustácijsko in degustacíjski degustacíjska degustacíjsko pridevnik [degustáciski] in [degustacíski] ETIMOLOGIJA: ↑degustacija
Število zadetkov: 227