Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Arktur
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Arkturja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezda
IZGOVOR: [arktúr], rodilnik [arktúrja]
BESEDOTVORJE: Arkturjev
Celotno geslo ePravopis
de la Vega
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de la Vege in de la Vega de la Vega samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
španski plemič
IZGOVOR: [de la véga], rodilnik [de la vége] in [de la véga]
BESEDOTVORJE: de la Vegov
Celotno geslo ePravopis
de la Vegov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de la Vegova de la Vegovo pridevnik
IZGOVOR: [de la végou̯], ženski spol [de la végova], srednji spol [de la végovo]
Terminološka
Formula
Na področju matematike se v učnem načrtu za osnovno šolo za pojem, ki označuje pravilo za računanje v matematični obliki, uporabljata tako formula kot obrazec . Primeri iz besedila učnega načrta so npr.: »Dijak pozna in uporablja formulo za prehod k novi osnovi; Učenec uporablja formule ravninske in prostorske geometrije pri reševanju problemov; Učenec nariše mrežo kvadra in kocke, po obrazcu izračuna njuno površino; Učenci izračunajo obseg kvadrata in pravokotnika z merjenjem, seštevanjem in obrazcem .« Kateri termin je bolj ustrezen?
Svetokriški
Gabriel -a m osebno lastno ime Gabriel: Je bil Angel Gabriel im. ed. od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei ǀ pravi ta Vuzheni Ioannes Gabriel im. ed. Barel ǀ Satorai ſe ſemkaj dobru raima, Kar pishe Gobriel im. ed. Inchinus ǀ od letega pishe Pater Gabriel im. ed. de Vega ǀ perglihat Archangelu Gabrielu daj. ed. ǀ poshle eniga drugiga Ampashadora … namrezh Archangela Gabriela tož. ed. 1. Nadangel Gábriel (SP Lk 1,19) 2. Gábriel Bárol, srlat. Gabriel Barolus (umrl po 1480), dominikanec, pridigar, verjetno učenec sv. Antona 3. → Inhinus 4. → Vega
Geografija
huerta -e ž
Celotno geslo ePravopis
križec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
križca samostalnik moškega spola
manjšalno križ
izpostavno znamenje
IZGOVOR: [krížəc], rodilnik [kríšca]
ZVEZE: križci in krožci, viteški križec, železni križec
Svetokriški
le-ta -ta zaim. le-ta: gdu je leta im. ed. m tulikain preuseten zholvik ǀ letà im. ed. m nebo isvelizhen, ampak fardaman ǀ Modeſtus, Lata im. ed. m je bil skrivaj en bogaboyezhi karshenik ǀ Leta im. ed. ž pergliha je polna skriunusti ǀ kaj s' ena lepa reizh je leta im. ed. ž ǀ Letà im. ed. ž vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi ǀ letu im. ed. s ne bo mene prestrashilu ǀ KulikuKrat ſe letù im. ed. s ob naſhim zhaſsu sgody ǀ raunu letuje im. ed. s+ sfetoval David rekozh ǀ je bil pokopan v' paklu, od letega rod. ed. m pishe Pater Gabriel de Vega ǀ od letiga rod. ed. m greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete ǀ eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete rod. ed. ž nemore doſezhi ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè rod. ed. ž Dohtary nimaio beſsed ǀ s'lete rod. ed. ž S. Lubesni ſe sposna ali ſmo pravi ſhulery Chriſtuſhavi ǀ Ajdje neſo hoteli letega rod. ed. s vervat ǀ Letemu daj. ed. m Svetimu Moſhu ſe je bil prikasal Angel ǀ letimu daj. ed. m en dober sfet n'hozhete dati ǀ samerkajte eno ſtrashno hiſtorio skoraj gliha latei daj. ed. ž v'tem Svetem Evangeli samerkano ǀ Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej daj. ed. ž obeden nemore ſuper ſtati ǀ Pater Aloyſius Novarinus leta tož. ed. m urshoh da ǀ v' leta tož. ed. m Sveti shpegu ſe bomo gledali ǀ zhes leta tož. ed. m potok nei ſo hoteli ty Sloni, ali Elofanti pojti ǀ na leta tož. ed. m pak ſò bile poſtavile ta Sveti Vblat ǀ v'leta tož. ed. m greh padeio ǀ Letiga tož. ed. m ži. Aſtrologa s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi ǀ raunu leto resnizo tož. ed. ž je samerkal Caietanus ǀ ſe je bil ſalubil v'leto tož. ed. ž Philiſtersko sheno Dalilo ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti letò tož. ed. ž ǀ letho tož. ed. ž reſnizo nam je hotel Chriſtus dati saſtopit ǀ Skuſi loto tož. ed. ž hisho Boshjo ſe je troshtal Jacob ǀ vſe letu tož. ed. s kar imash od njega dobrute ſi ti prejel ǀ Chriſtus nam je letù tož. ed. s sapovedal ǀ she zhes letù tož. ed. s ſe je shpot dellala ǀ Satorai v' letu tož. ed. s S. ime je ſaupal ǀ kadar bi prishal v'letu tož. ed. s mestu en kaukler ǀ letubodem tož. ed. s+ poterdil s'tem kar samerkam v 'viſsokijh peſmah ǀ latu tož. ed. s my ſmò dolshni ſturiti pred ſpuvidio ǀ jeſt ſim v'letem mest. ed. m, inu unem grehu sapopaden ǀ v' letem mest. ed. m ſtanu ſe je taku lepu sadarshal ǀ per letej mest. ed. ž pravdi v'prizhe ſe bode nashal ǀ Bug nej ſtuaril semlo sa nashe isvelizhaine, ampak de po letei mest. ed. ž raishamo ǀ enkat je vidil Rihteria Nebeſkiga v'letej mest. ed. ž podobi ǀ Bug sheli tu zhlovesKu ſerce, saKai v'letem mest. ed. s imaio grunt, inu sazheteK vſe zhednosti ǀ pod letem or. ed. m hraſtam ym bom mogal pridiguat ǀ G. Bug s' leto or. ed. ž gajshlo je shtrajffal ludy ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto or. ed. ž nenuzno pridigo gori dershim ǀ nad letem or. ed. s ſe zhudi Isaias ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame, inu s'letem or. ed. s sashenta ǀ leta im. dv. m dua Sveta Jogra rada ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta tož. dv. m dua folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ v'leteh mest. dv. dveh perglihah ǀ en lep Exempel na leteh mest. dv. dveh vduvah imajo vſe vduve ǀ gdu ſo lety im. mn. mn., Katere Bug n'hozhe imèti ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij im. mn. m s'unanij bi pershli ijh poshlushat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti im. mn. m potreſsi ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete im. mn. ž vus folk so bile pregnale ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh rod. mn. urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ edn leteh rod. mn. je bil Lucius Quintus ǀ letteh rod. mn. Citer ſe boy ǀ skuſi pijanoſtu hudizh vaſſ v' druge velike grehe, is letih rod. mn. pak v' paku perpravi ǀ Eny letyh rod. mn. ſo kakor ta rodovitna oljka ǀ Sdaj povejte vy meni ſe morite letem daj. mn. perglihat ǀ Lete tož. mn. m shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete tož. mn. m ta zhleveski ſpol ſamotala ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete tož. mn. ž nadluge, inu reve ste padli ǀ na leteh mest. mn. kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit ǀ kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh mest. mn. pridigah nashal ǀ Chriſtus bo vmej letemi or. mn. ǀ S' letemi or. mn. beſſedami Sveti Evangeliſti nam ſo hoteli dat saſtopit ursoh ǀ s'letemi or. mn. doſeshe vſe karkuli ena dusha sheleti more ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy or. mn. beſsedamy troshtala
SSKJ²
líra2 -e ž (ȋ)
1. pri starih Grkih glasbilo s strunami, napetimi na okvir iz dveh ukrivljenih ročic: brenkati na liro / spremljati petje z liro; pren., vznes. rojenice so mu podarile liro; pesnikova lira je umolknila
2. teh. priprava, del priprave, podoben liri: zaklana perutnina se obešena na lirah pomika skozi dvorano
♦ 
astron. Lira ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Vega
Pravopis
Lópe de Véga -ja ~ -e in Lópe de Véga -ja ~ -a m, prva enota z -em oseb. i. (ọ̑ ẹ̑; ọ̑ ẹ̑) |španski pesnik in dramatik|
°Lópedevégov -a -o (ọ̑ẹ̑), Lópedevégin -a -o (ọ̑ẹ̑)~e pesmi pesmi Lopeja de Vege
Celotno geslo ePravopis
pi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
pija samostalnik moškega spola
grška črka π
IZGOVOR: [pí], rodilnik [píja]
Pleteršnik
prevẹ̀g, -vẹ́ga, m. das Verlieren des Gleichgewichtes, die Kippe, C.; — prim. vegast.
Jezikovna
Raba predloga pred pisnim znamenjem

Ali se pri zapisu (por. z + Verico) uporablja z ali s? Namreč, s pokojno Verico ali z (pokojno) Verico?

SSKJ²
stálnica -e ž (ȃ)
1. fiz., mat. količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; konstanta: določiti, izmeriti stalnico
2. astron. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo; zvezda: opazovati stalnice in premičnice / stalnica Vega / zvezda stalnica
3. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa: simbolizem je slogovna stalnica pisatelja; to je njegova značajska stalnica
Celotno geslo Frazemi
tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki, bíti svêtla tóčka, edína svêtla tóčka, iskáti šíbke tóčke, mŕtva tóčka, obstáti na mŕtvi tóčki, obtičáti na mŕtvi tóčki, odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa], odpráviti šíbke tóčke, opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa], ostáti na mŕtvi tóčki, poznáti šíbke tóčke kóga/čésa, premákniti kàj z mŕtve tóčke, premákniti se z mŕtve tóčke, svêtla tóčka, šíbka tóčka, znájti se na mŕtvi tóčki
SSKJ²
trikótnik -a m (ọ̑)
1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle
2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom; lesen, plastičen trikotnik; ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom
3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika
// trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica–Kočevje–Žužemberk
● 
bermudski trikotnik območje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ 
astron. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; glasb. trikotnik triangel; jezikosl. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju
Pleteršnik
vẹ̑g, vẹ́ga, adj. 1) = vegast, C., Z., UčT.; — 2) unähnlich: kako sta si vega! Gornja Savinska dol.
Celotno geslo ePravopis
Vega
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vege in Vega Vega samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski matematik in topniški strokovnjak
IZGOVOR: [véga], rodilnik [vége] in [véga]
BESEDOTVORJE: Vegov
Pravopis
Véga1 -e in Véga -a m, oseb. i. (ẹ́; ẹ́) |slovenski matematik|
Végov -a -o (ẹ́), Végin -a -o (ẹ́)
Pravopis
Véga2 -e in Véga -a m, oseb. i. (ẹ́; ẹ́) |španski pesnik in dramatik|
Végov -a -o (ẹ́), Végin -a -o (ẹ́)
Število zadetkov: 31