Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata
// ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
SNB
advokátinja -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki poklicno daje pravno pomoč; advokatkaSSKJ, odvetnicaSSKJ: Kot advokatinja je branila političnega zapornika E (↑)advokát
SSKJ
dóhtar -ja m (ọ́) 
  1. 1. nižje pog. zdravnik, doktor: iti k dohtarju; poslati po dohtarja / vedno hodi okoli dohtarjev
  2. 2. star. odvetnik, advokat: zadevo sem izročil dohtarjem / jezični, pravdarski dohtar
    ●     pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno
SSKJ
dóktor -ja m (ọ́) 
  1. 1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug
    // kot nagovor tovariš doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; tudi neskl. govoril sem z doktor Zarnikom; neskl.: doktor Korenova; doktor Bleiweisove Novice
    // kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije
  2. 2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja
  3. 3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira
SSKJ
jezíčen2 -čna -o prid. (ī) 
  1. 1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci; celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle
  2. 2. star. zgovoren, klepetav: jezičen in uren kramar
    ●     star. jezični dohtar odvetnik, advokat
SSKJ
nastópati -am nedov. (ọ̄) 
  1. 1. prikazovati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: na proslavi nastopajo gojenci glasbenih šol; nastopati kot solist / nastopati z deklamacijo / pog. nastopati na televiziji / v glavni vlogi nastopa gost iz Zagreba
    // biti dejavno navzoč na športni, kulturni prireditvi: nastopati na mednarodnih tekmovanjih / nastopati za reprezentanco, v reprezentanci / že več let nastopa v mestnem gledališču se (poklicno) ukvarja z gledališko dejavnostjo
  2. 2. navadno s prislovnim določilom javno, pred občinstvom prikazovati mnenje, stališče: nastopati na zborovanjih / nastopati v javnosti, pred poslušalci / nastopati proti diktaturi
    // v zvezi s kot opravljati kako funkcijo: nastopati kot zastopnik društva
  3. 3. nav. ekspr. izraža navzočnost v prostoru ali času: termin lahko nastopa na več področjih; osebe, ki nastopajo v romanu, je izoblikoval pisatelj po ljudeh iz okolice
    ●     zastar. morje vsakih dvanajst ur nastopa narašča; zastar. advokat nastopa svojo politično kariero začenja
    nastopajóč -a -e: nastopajoči igralci; nastopajoča megla; sam.: kritika je poudarila tehnično raven nastopajočih
SSKJ
pravdáč -a m (á) 
  1. 1. slabš. kdor se (rad) toži, tožari: ta človek je strasten pravdač
  2. 2. star. odvetnik, advokat: zakoten pravdač
    ♦     jur. pravdač v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču
SSKJ
právdar -ja m (ȃ) 
  1. 1. ekspr. kdor se (rad) toži, tožari: hud pravdar je
  2. 2. star. odvetnik, advokat: poiskal je dobrega pravdarja
SSKJ
právdarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pravdarje ali pravdanje: pravdarska strast / pravdarski dohtar odvetnik, advokat
SSKJ
zadéva -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave, zlasti uradne: obravnavati, reševati, urejati zadevo / zadevo je prevzel znan advokat
  2. 2. nav. mn., s prilastkom kar je v zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in česar ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: odločati o družbenih, gospodarskih, javnih zadevah; družinske, zasebne zadeve; upravne zadeve / notranje, zunanje zadeve države; tekoče zadeve
  3. 3. stvar: zadeva poteka po predpisih; zadeva je nujna, resna, sumljiva / v marsikateri zadevi ga večina prekaša / zadeve se moraš čimprej lotiti / pisati o vsakdanjih zadevah / zaupne zadeve / tako ravnanje je tvegana zadeva / notranja ureditev je zadeva vsake države in njenega ljudstva
    ●     ekspr. srčne zadeve ljubezenska čustva; neustalj. brzojaviti v zadevi predsednikovega obiska zaradi
Število zadetkov: 10