Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
kartírati kartíram nedovršni in dovršni glagol [kartírati]
    1. izdelovati zemljevide, karte določenega območja; SINONIMI: kartografirati
      1.1. vnašati, prikazovati podatke o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografirati
    2. iz biologije prepoznavati, določati položaj, funkcijo česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kartieren, iz ↑karta
Celotno geslo eSSKJ
kozmopolít kozmopolíta samostalnik moškega spola [kozmopolít]
    1. kdor ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti
    2. iz biologije vrsta, ki je v primernih življenjskih okoljih razširjena skoraj po vsem svetu; SINONIMI: kozmopolitka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kosmopolit, frc. cosmopolite iz gr. kosmopolī́tēs, iz kósmos v pomenu ‛svet’ + polī́tēs ‛državljan’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
afrikanizácija -e ž (á)
1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki; domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike
// pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija
SSKJ²
áfriški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Afriko: afriška celina / afriške države / publ. afriški vrh sestanek šefov afriških držav
♦ zool. afriški slon
SSKJ²
čárter tudi charter -ja [čárter] m (á)
pogodba o najemu ladje ali letala za določen prevoz ali listina o tej pogodbi: registracija čarterjev
// prevoz na osnovi takih pogodb: letalski čarter se močno razvija; v prid. rabi: uvedli so čarter polete med Evropo in Afriko; čarter prevozi
SSKJ²
delíti -ím nedov. (ī í)
1. iz celote delati, napravljati dele: jarek deli njivo na dva dela; deliti na pet delov; zavesa deli sobo v dva prostora / dobiček sta pošteno delila / deliti ljudi na dobre in slabe
2. nav. ekspr. od večje količine dajati po delih: mati jim je delila orehe in hruške / deliti darove, miloščino; darežljivo deliti / učitelj je delil zaušnice; pren., nav. iron. deliti nauke; deliti ljudem pravico
3. navadno v zvezi z z ne imeti česa sam, ampak skupaj s kom: deliti sobo s prijateljem / z nikomer noče deliti oblasti, odgovornosti; prvo mesto si delita naš in avstrijski smučar / ekspr. delila je z možem veselje in žalost; deli usodo s svojimi tovariši, svojih tovarišev ima enako usodo
// dajati kaj od svojega: vsak grižljaj je delila z njim; kar je imel, je delil z reveži; vedno je našel koga, da je delil z njim
4. biti, nahajati se vmes: Gibraltarski preliv deli Afriko od Pirenejskega polotoka; delilo ju je rešetkasto okno; pren. od tega dogodka nas deli skoraj osemdeset let; štel je dneve, ki ga še delijo od vrnitve domov ločijo
5. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja: deliti in množiti; deliti dvajset s pet
● publ. ne delim vašega mnenja nisem takega mnenja kot vi; ekspr. dêli in vladaj! vnašaj neslogo med ljudi, narode, da jim boš lažje gospodoval, vladal
♦ biol. celica se deli se razpolavlja tako, da se razpolovi najprej jedro, nato pa ostali del; jezikosl. deliti besedo prenesti del besede na koncu vrste v naslednjo
    deljèn -êna -o:
    nosil je črno, deljeno brado; deljeni delovni čas delovni čas dopoldne in popoldne
    ●     v pisarno sem stopil z deljenimi občutki različnimi, negotovimi; mnenja so deljena so različna, se ne skladajo
    ♦     mat. deset deljeno s pet je dve
SSKJ²
selívec -vca m (ȋ)
1. žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: večina selivcev leti v Afriko / metulj selivec
2. ekspr. kdor se (rad) seli: po svoji naravi je bil selivec
SSKJ²
vsèáfriški -a -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na vse Afričane ali vso Afriko: vseafriški boj proti rasizmu; vseafriški program razvoja; organizirati vseafriško konferenco

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
karitêjev pridevnik
    ki je iz plodov kariteja, drevesa z razvejano krošnjo, valovitimi listi in velikimi orehi, po izvoru iz Afrike, ali jih vsebuje 
STALNE ZVEZE: karitejevo drevo

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Afrika
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Afrike samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
celina
IZGOVOR: [áfrika], rodilnik [áfrike]
BESEDOTVORJE: Afričan, Afričanka, Afričanov, Afričankin, afriški
Celotno geslo ePravopis
Atlantski ocean
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Atlantskega oceana samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ocean med Evropo, Afriko ter Severno in Južno Ameriko
IZGOVOR: [atlántski oceán], rodilnik [atlántskega oceána]
BESEDOTVORJE: atlantski
Celotno geslo ePravopis
Indijski ocean
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Indijskega oceana samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ocean med Afriko, Azijo, Indijsko podcelino in Avstralijo
IZGOVOR: [índijski oceán], rodilnik [índijskega oceána]
BESEDOTVORJE: indijskooceanski
PRIMERJAJ: indijski
Celotno geslo ePravopis
Južnoafriška republika
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Južnoafriške republike samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
staro ime za Južno Afriko
IZGOVOR: [júžnoáfriška repúblika], rodilnik [júžnoáfriške repúblike]
PRIMERJAJ: Južna Afrika
Celotno geslo ePravopis
Mediteran
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Mediterana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
drugo ime za Sredozemlje
morje med Evropo, Afriko in Azijo
IZGOVOR: [mediterán], rodilnik [mediterána]
BESEDOTVORJE: mediteranski
Celotno geslo ePravopis
Sredozemsko morje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Sredozemskega morja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
morje med Evropo, Afriko in Azijo
IZGOVOR: [sredozémsko mórje], rodilnik [sə̀sredozémskega mórja]
BESEDOTVORJE: sredozemski
PRIMERJAJ: sredozemski
Celotno geslo ePravopis
Zahodna Sahara
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zahodne Sahare samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Zahodna Sahara
država v Afriki
IZGOVOR: [zahódna sahára], rodilnik [zahódne saháre] in [zahódna sáhara], rodilnik [zahódne sáhare]
BESEDOTVORJE: Zahodnosaharec, Zahodnosaharka, Zahodnosaharčev, Zahodnosaharkin, zahodnosaharski

Slovenski pravopis

Pravopis
Atlántski oceán -ega -a m, zem. i. (ȃ ȃ) |ocean med Evropo, Afriko in Severno, Južno Ameriko|
Pravopis
Índijski oceán -ega -a m, zem. i. (í ȃ) |ocean med Azijo, Afriko, Antarktiko in Avstralijo|
Pravopis
Rdéče mórje -ega -a s, zem. i. (ẹ́ ọ̑) |morje med Arabijo in Afriko|
rdečemôrski -a -o (ó)
Pravopis
Sredozémsko mórje -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ ọ̑) |morje med Evropo, Afriko in Azijo|
Število zadetkov: 41