rumen prid., F8, buphtalmus, enu ẛeliṡzhe kakòr kamilize zveit je rumenu, kakòr ẛlatú; gilvus, -a, -um, giel, giele farbe, rumen kakòr uſſek; ochra, ochrae, ta gelbaſta, ali rumena ṡemla, katero ty malarji, inu kateri kolerje peró, nuzajo; purpurare, rumenu, ali ardezhe kakòr ṡhkarlát farbati, ali ſturiti; purpuriſsum, -si, vel purpuriſsus, -si, ena ſorta kraide rumene, ali ardezhe, katero malarji nuzajo; rubicundus, -a, -um, ardezhkaſt, rumen; rufare, ardezhkaſtu, ali rumenu délati; rufescere, ardèzh, ali rumen ratati, ali perhajati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: rumen prid., F2, aconitum lycoctonum, ta ermene preobjed Hacqu.; glej opombo pri geslu preobjed; oricalchum, ermene med; glej opombo pri geslu med
Zadetki iskanja
Vorenc
Vorenc
sejati nedov., F24, adagia sunt: kakòr ſo ſjali, taku bodo ẛhèli; cribrare, ſjati ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti; diſserere, reſjati, ſem ter tám ſjati; incernere, ṡkuṡi ſytu ſjati; insitor, tá kir zeipi, ſady, ſeye; interserere, v'meis ſjati, v'meis ſaditi, v'meis ṡméſhati; isatis, -tis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi; napina, -ae, nyva, proſtor, ali meiſtu, kir ſe reipa, ali kolṡzhiza ſeye; pollinarium cribrum, ſitu ṡa moko ſjati; praesere, naprei ſjati; proseminare, ſem ter tám ſjati, vun reſjati; rapina, -ae, tudi enu meiſtu kir ſe reipa ſeye; reseminare, ṡupèt ſjati, preſjati; reserere, ṡupèt ſaditi, ali ſjati; restibilis ager, nyva, katera ſe vſaku leitu ſeye; sator, -oris, ſeiviz, kateri ſeye, ali ſady; sementicus, -a, -um, kar ſe puſty ſjati, ali ṡaſjati; semen spargere, ſjati; seminare, ſjati; serere, poſjati, ſjati, ſiati, ſjanîe [str. 265b ]; subserere, ṡdaici ṡa enim ſjati, ali ſaditi; viciarium, -rÿ, nyva ṡa graſhizo, kir ſe grahoviza ſeye
Vorenc
skazati dov., F18, advenerari, zháſt ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti; aſsignare, ṡkaṡati, iskaṡati, tja djati; attestari, ſprizhati, ṡkaṡati, h'prizhi poklizati; causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe, Deut:30. tudi s'urṡhoham ṡkasati, ali ṡvishati; causati sumus, my ſmó s'urshoham ṡkaẛali, Rom:ṡ; cohonestare, zhaſt ṡkaṡati, ſturiti, zhaſtiti; colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkasati, v'zhaſti derṡhati; glorificare, zháſt ṡkaṡati; gratificari, k'ſluṡhbi ſturiti, lubau ṡkaṡati; observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na nîega merka; percolere, veliko zháſt ṡkaṡati, ſylnu zhaſtiti; perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe, erpergliu; praemostrare, poprei ṡkaṡati, ali pokaṡati, ali podvuzhiti; praestare amorem, ſe priaṡniu ṡkaṡati, ali priaṡnoſt ṡkaṡati; propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado ṡkaṡati; redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti, ṡkaṡati, de nei reiṡ, preprizhati; refellere, ṡkaṡati, de tá drugi krivu govory
Vorenc
skušanje2 s, F7, decertatio, ṡkuſhanîe, boi, ṡhtritanîe; palaestra, -ae, dvéh junakou ṡkuſhanîe, ali metanîe; palaestricus, -a, -um, kar h'takimu ṡkuſhanîu, ali metanîu ſluṡhi, ali ſliſhi; pancratium, -tÿ, ena ygra tega ṡkuſhanîa, ali ṡhtritanîa, s'meitalnoſtjo tega ṡhivota; praeludium pugnae, ṡazhetek boja, ṡkuſhanîe boja; prolusio, naprei shtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku tá ygra bode prou, ali nikár; pugilatus, -us, fehtanîe, sa junaṡhtvu ṡkuſhanîe
Vorenc
srebrn prid., F10, aspilates, -ae, en cilú leip kamen ſreberne farbe; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi kadar pyejo; crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame; emblema, -tis, na ṡlatih, ali ſrebernih poſſodah lipú furmane roṡhe; lythargyrium, vel lythargiros, ſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata; sil, -silis, ena ſorta glovate ṡemlè, katera ſe naide v'jamah ṡlate, ali ſreberne rude; spinter, -ris, ṡlate ali ſreberne ṡhpange; stips, -stipis, danar ſrebern, ali ṡlát; vasarium, -rÿ, ena miṡa perpravlena s'ſreberno, ali ṡlato poſſodo h'pytjú; vasarius, -rÿ, eden kateri ſreberno, ali ṡlato poſſodo déla
Vorenc
suša ž, F3, aritudo, ariditas, ſuſha; marasmus, ſuhota ali ſuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne; siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti, ali ṡkuṡi ſuſho, ali ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
Vorenc
štikati nedov., F3, phrygio, -onis, en moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom Aidovṡku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtirka; plumarius, -rÿ, kateri pernate blaṡine, ali polṡhtre nareja, ali ſhtika; sigillare, tudi s'ṡlatom, ali ſrebrom povṡdignîenu déllu ṡhtikati, ali délati
Vorenc
tri štev., F84, amphora Attica, try védra darshy; supra tres, zheṡ try, vezh kakòr try; syntrops, ena poſſoda na tréh nogah, ali ſtalih; ternio, try pogni popyrja ṡkupai, glavar v'mei trémi; trichorum, -ri, en zimper, ali hiſha, katera try hiſhe, ali pode verh en druṡiga ima, ali s'treimi verſtami; tridens, -tis, vile s'trémi roglami, triroglate vile, en kramp s'trémi ṡobmy; trifurcus, -a, -um, s'treimi ṡhpizami, ali rogli, kakòr vile; trigemmis, -mis, ene vinṡke terte ſhiba s'tremi ozhmy; trimatus, -us, tréh leit ſtaroſt; trimestris, -ſtre, tréh méṡzou, ſtar try méſze; triplicatio, v'trigubè déllanîe; tripus, -dis, treihnog, vſe tú kar try noge ima; triquetrum, -tri, ena podoba s'treimi vogly; triquetrus, -a, -um, trivoglat, kar ima ṡhtal[!] tréh voglou; trisulcus, s'treimi ṡhpizami, kar try ṡhpize ima; trisyllabus, -a, -um, ena beſſéda s'treimi glidi; triumvir, -ri, eden is mei teh tréh oblaſtnikou v'Rimi; trivium, -vÿ, enu meiſtu kir ſe try pooti ṡkupai s'hajajo, ali en poot na try kraje
Vorenc
trska ž, F8, aſsula, terska, ſhintel, daṡzhiza, doga; recisamentum, -ti, tarskè, odſékane, ali odréṡane tarṡzhize; schidia, -orum, terṡkè per zimpermanih, inu druge per reiſanîu, ali ſékanîu; secamentum, -ti, en odreṡan koṡ eniga bruna, ali leſſa: tudi te odſeikanîe terṡkè, en odréṡik, ali prugel; secariae sportae, terṡzhenizhne zaine, ali korbe, koſhi ṡa terṡkè; secarius, -a, -um, tú kar h'terṡkam, ali terṡzhenizam ſliſhi; segmenta, tarṡkè; teda, -ae, ena bakla, ſmolene terṡkè od ſmreik
Vorenc
visok prid., F52, académia, -ae, viſſoka ſhula; alto precio, predragu, viſſoke zeine; altus, viſſok; excelsus, -a, -um, viſsok; famosus, -a, -um, imeniten, viſſokiga glaſſá, inu imèna; fastigium tenere inter homines, v'viſſoki zhaſti biti v'mei zhovéki[!]; pelagus, -gi, viſſoku morjè; peplus, -li, en ṡa viſſoke praṡnike gvánt; sublimis, -me, viſſok, ſylnu viſſok, previſſok
- višji , F12, confiscari, enu blagú h'Ceſſarski kamri potegniti, ali drugi viſhi Goſpodṡki; dictatorius, -a, -um, kar ſliſhi enimu viſhimo[!] oblaſtniku; dictatura, -ae, tá obláſt ... tega viſhiga oblaſtnika v'Rimi; eminulus, enu malu viſhi; exuperare, premozhi, poviſhati, imenitniſhi biti, viſhi biti; fasces, -cium, ena butora, ali puſhel ſhib, katere ſo nékadai pred viſho Goiſpoiṡko noſſili; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, tá viſhi brodnyk na murju, goſpodár; patriarcha, ozhák, viſhi ozha; praefectorius vir, en viſhi Capitán na voiṡki; praefectus, -a, -um, en naprei poſtavleni, valput, viſhi ſluṡhabnik; primatus, -tus, ta viſha oblaſt; prodictator, -oris, en viſhi oblaſtnyk; prim. vihši
- najvišji , F2, abruptiſsimae petrae, tú narviſhe pezhovje; summus, -a, -um, tá narviſhi
Vorenc
vrat m, F17, anabolagium, enu tanku platnu ẛhenam okuli vratú; cervix, ẛatilik, vrát, ẛatilnik; collifragium, vratú ẛlomnenîe; collufragus, kateri ſi vrát vlomi, ali ſpahne; collum, vrát, gerlu; collum eburneum, beil vrát, kakòr s'ſlona koſty; jugulum, -li, perva ſtrán vratú, vrát; jugulum dare, vrat podati, ſe puſtiti ṡaklati; millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na vrati, paſje ogerlu; numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe; onocrotalus, -li, ... je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil, ima vrát kakor en ṡhakil; opisthotonicus, kateri glavo, ali vrát ṡavitu darṡhy; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; praebere cervices, vrát iṡtegniti, inu pomoliti; tetanus, kateri ne more vratú, ali garla obrazhati
Vorenc
zvezdišče s, F2, astrum, -a, ṡvésdiszhe, ali ẛnaminîe na Nebu; siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti, ali ṡkuṡi ſuſho, ali ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
Vorenc
cegel m, F17, adagia sunt: zégil pere, vodó mlati; ambrices, ſtreſhni zégil, ta ravni; cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; frustra conari, vodó mlatiti, zegel prati; imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatim, po podobi takeſhniga zégla; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati zégel ſturjen; later, -ris, en zeigel; lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali s'zeigla ſturjen; pavimentum lateritium, is zegla yṡterleh; rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla; tegula, -ae, zeigil; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka
Vorenc
farbati nedov., F14, baphia, ena farba ṡa ṡhkerlát farbati; coccum, -ci vel coccus, -ci, Carmeṡhyn, ṡernie s'kateriga ſe farba ṡhkerlát; colorare, farbati, pofarbati; crocotularius, kateri takeſhne gvante farba; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti; imbuere, namozhiti, farbati, tudi podvuzhiti; isatis, -dis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; miniare, s'menikam, ali ardezhe farbati; molochinarius, -rÿ, en farbar, kateri s'takeſhno farbo farba; purpurare, rumenu, ali ardezhe kakòr ṡhkarlát farbati, ali ſturiti; purpuriſsare, s'takeſhno kraido farbati; rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe farbajo; tingere, farbati, namozhiti; violarius, -rÿ, kateri plavu, ali violaſtu farba
Vorenc
folš prid., F17, confictio, fólṡh ṡmiſhlenîe; falsum, -si, ena fólṡh láṡh, ali golufna reizh; falsus, -a, -um, fólṡh; falsus tutor, en fólṡh varih; ficto pectore fatur, govory s'fólṡh ſerzá; insincerus, fólṡh, nezhiſt, ne ṡveiſt, neredlih; martigenus, -a, -um, od tega fólṡh bogá rojen; numus adulterinus, fólṡh danar; offuciae, -arum, golufie, fólṡh farba, ali ſvitloba; perjurium, -ÿ, kriva perſega, folṡh perſegovanîe; phantasma, -tis, phantasmata, folṡh ſanîe, poſhaſti; praevaricatio, preſtoplenîe oblube, fólṡh andel, preſtop, pregréſhenîe; pseudothyrum, ena folṡh, ali kriva vrata; subjector testamentorum, kateri en fólṡh teſtament, ali ſhaft podverṡhe, ali naprei parneſſe; superstitio, marṡkaka vera, fólṡh vera, marṡkaki vuk; sycophantor, en fólṡh toṡhnyk, ali obtoṡhnyk; vitiosus, -a, -um, pregréſhin, ṡkaṡhen, hudobin, fólṡh
Vorenc
gorak prid., F29, adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati; calda, -ae, gorka voda; caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba; caldarium, kotel ṡa gorko vodó; caldus, -a, -um, gorák; calens, topál, gorák; calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti; calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen; coctura, -ae, gorka roſſa, gorku vremè; concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti, gorku ſturiti; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti; excalefacere, ṡagréti, gorku ſturiti; excalefactoria vis, ena gorka múzh; fervidus, -a, -um, vrózh, vrél, gorák, fliſſik; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; obcalere, ogréti, okuli, inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu gorák; prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih inu vrozhih deṡhelah; propinigeon, ena kamra, ali gorki shtibilz per hiſhi; recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali gorku perhajati; refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali gorku ratati; Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu gorka; themas, en gorák gvant; thermopôla, -ae, en kuhar, kateri gorke jidy predaja; thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; thermopotare, gorke ṡhupe pyti
Vorenc
hči ž, F13, adoptatus, -um, isvolen, ẛa ſyna, ali ſa hzhér gori vsèt; filia, hzhy [str. 87b ]; filia. 1. hzhy [str. 236a ]; gener, sèt, hzhère móṡh: ſvák. Esdrae II.cap.6.v.18; gener, tochterman, Eidam. 1. Set, hzhère mósh; matruelis, -le, ſyn, ali hzhy od materniga brata; mula, meṡgiza: tudi eniga farja hzhy; nata, -ae, ena hzhy; progener, vnuke mòṡh, ſyna, ali hzhère ṡet [str. 175a ]; progener. 2. vnuke móṡh, syna ali hzhère set [str. 237b ]; pronurus, -us, ſyna, ali hzhère ṡhena [str. 175b ]; pronurus. Des Enkelsfrau. 2. syna, ali hzhère shena [str. 237b ]; sponsare, eno hzhèr enimu oblubiti k'ṡakonu
Vorenc
igranje s, F17, circenses, ygranîe, ſléhernu djanîe ẛa zhas kratiti, vadlanîe; colludium, collusio, ygranîe, norzhuvanîe ṡkupai, golufia; diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas; follis pugilatorius, lusorius, balón ṡa ygranîe; fritillus, -li, pretſhpil, ygranîe, ena ṡa ygró deṡzhiza; gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi tékajo ludje; harpastum, -ti, ena velika kugla k'ygranîu, ali ṡhoga; lusio, ygranîe, ali kratkiga zhaſſa délanîe; lusorius, -a, -um, kar k'ygri, ali k'ygranîu ſliſhi; lusus, -us, ygra, ygranîe; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa; proludium, -ÿ, preygranîe, poprei ygranîe, ali ṡkuſhanîe; psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe, etc:; reticulum, -li, mréshiza, ṡhtrikana auba, en regetil sa s'ṡhogo ygranîe; talarius lusus, s'burfli ygranîe, burflanîe; trigon, -nis, ena ſorta ledrarṡke ṡhoge ṡa ygranîe
Vorenc
koza1 ž, F14, aegonomus, -mi, en koẛár, kateri kosè paſſe; capra, koẛa; capreolus, divja koẛa, tudi ſerniza; caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi koẛè ẛeẛa, ali ẛeſſe, kateri koẛè molẛe; capripes, koṡje noge ṡhival, kateri ima noge, kakòr koṡa; dama, -ae, ena ſerniza, ali divja koṡa; hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje koṡè; ibix, -cis, divja koṡa. Job.39.v.1; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha; oetonis annis pariunt caprae, oſſem leit koṡè rodè; orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene; pygargus, -gi, ena neṡnana ẛvirina divji koṡi, ali ſernizi enaka; rupicapra, divja koṡa
Vorenc
peč1 ž, F17, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh, ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi; caminare, kai délati v'viṡhi ene pezhy, pezhovati, velbati; caminus, dymnik, raufink, pèzh; caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; clibanus, pèzh, katera ſe more preneſti; fornacarius, -a, -um, kateri pèzh kuri, pezhár; fornaceus, -a, -um, ſturjen kakor ena pèzh; fornax, pèzh; fornax accensa, gorèzha, reṡbélena pèzh; furnaceus, -a, -um, v'pèzhi pezhen ali kuhan; furnus, -ni, pèzh, kruſhna pèzh, pezhniza; praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali ṡgurna pezhy luknîa; ratabulum, ena krèvla, ali grèbliza, s'katero ſe ogîn vun s'pezhy vleizhe; turris furnorum, turrin per pezhi; ustrina, -ae, ena kovazka jeſha ṡa ṡeleiṡu reṡbeiliti: tudi ena pèzh ṡa ſhmelzanîe, ali ṡa rudo reſpuṡzhanîe
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 238
- Naslednja »
Število zadetkov: 4759
Dostopnost