Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
alelȗja -e ž ‛obredni enobesedni velikonočni spev’ in medm.
Svetokriški
aleluja1 ž aleluja: Satorai S. Kath: Kersh: Cerku vſe verne dushe vobi zhaſtiti, inu hualiti Odreshenika naſhiga danaſhni dan … naſs opomina pejti to veſselo, inu S. pejſsem: Alleluia im. ed. ǀ Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele, taiſto lepo peiſſim Alleluja im. ed., Alleluja im. ed., kakor je shlishal S. Joannes ← lat. āllelūia, hallelūiah, gr. ἀλληλούια ← hebr. hallelūjāh, dobesedno ‛slavite Jahveja’; → aleluja2
Svetokriški
aleluja2 medm. aleluja: Zhaſt Bogu bodi. Kateri naſs ie od ſmerti, inu pakla reshil. Alleluia ǀ Bugaio, Alleluja srezheio, zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio → aleluja1
Celotno geslo eSSKJ16
aleluja1 (aleluja, haleluja) nesklonljivo, samostalnik predvidoma moškega spola
obredni enobesedni slavilni (velikonočni) spev; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: 12 pojavitev v 9 delih
Celotno geslo eSSKJ16
aleluja2 (aleluja, haleluja) medmet
izraža veselje, hvalo Bogu; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 13 delih
Besedje16
alleluia – hebr. ♦ P: 9 (TR 1558, *P 1563, TPs 1566, TC 1574, TP 1575, TC 1575, TT 1577, DC 1579, TT 1581-82)
Besedje16
alle luia gl. alleluia ♦ P: 1 (TC 1575)
Celotno geslo eSSKJ16
amen3 medmet
1. izraža resničnost, potrditev; SODOBNA USTREZNICA: amen
1.1 v zvezi reči amen z besedami izraziti mnenje, da je kaj prej izrečenega v skladu z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: strinjati se
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Celotno geslo eSSKJ16
čudno2 (čudnu, čudno) prislov
1. takó, da se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čudno, nenavadno
2. takó, da se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežno
3. takó, da zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovito
4. ekspresivno z veliko močjo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: srdito
5. s pridevnikom, ekspresivno v najvišji meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
FREKVENCA: 242 pojavitev v 31 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dan2 -a -o deležnik
1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu
1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen
1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen
1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen
1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen
3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno
4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan
6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan
7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan
8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan
10.1 pri datiranju zapisan, objavljen
11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan
11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen
12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik
12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu
13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan
14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: (biti) dan na dan, (biti) dan na/v znanje, (biti) dan na vest, (biti) dan rabeljnu na štrik, (biti) dan v roko/roke, (biti) dan v smrt, (čast ino) hvala bodi Bogu dana, dan pod roke, dan v srce
Celotno geslo eSSKJ16
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu
TERMINOLOGIJA: dobra misel, (pravo) dobro delo/dejanje
Celotno geslo eSSKJ16
dokonjanje -a (dokonane, dokonjanje, dokonanje, dokanane, dokanene) samostalnik srednjega spola
1. česa uspešno končanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: dovršitev
2. česa dejanje, s katerim se uresniči kaj zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev
3. česa prenehanje obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
3.1 kar zaključuje kako celoto; SODOBNA USTREZNICA: zaključek, sklep
4. stanje, ko ima kdo/kaj pozitivne lastnosti v najvišji meri; SODOBNA USTREZNICA: popolnost
FREKVENCA: 19 pojavitev v 13 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dolipasti -padem dovršni glagol
1. kdo/kaj; v koga/kaj, na kaj, s prisl. določilom kraja po zraku se premakniti navzdol; SODOBNA USTREZNICA: pasti
1.1 zaradi izgube ravnotežja
1.2 zaradi zunanje sile
1.3 zaradi oslabitve, izgube vezi
2. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja zaradi telesne, duševne prizadetosti priti iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: zgruditi se
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja spustiti se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: pasti
4. kaj zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podreti se, zrušiti se
5. kaj; od česa preiti iz pokončnega položaja v smer proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: povesiti se
6. kdo; od koga/česa prenehati s sprejemanjem, upoštevanjem kakega nauka, nazora; SODOBNA USTREZNICA: odpasti
7. kaj izgubiti vpliv, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: pasti
FREKVENCA: 251 pojavitev v 26 delih
Svetokriški
pesem -smi ž pesem: leta vam bo shegen pernesla, kateri vam od vſame vasha ſtara hudizkaua vſakadaina pejſſim im. ed. ǀ vener peſsem im. ed. Marie Divize s'pohleunostio, inu andohtio vſe druge peſsmi ie premagala ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi pejſsmi rod. ed. smiſlit ǀ vſa nebeska drushina poje nuzh, inu dan to lepo pejſſim tož. ed. ǀ ſvojo ſtaro pejſsim tož. ed. poye ǀ naſs opomina pejti to veſselo, inu S. pejſsem: tož. ed. Alleluia ǀ bom eno peiſsem tož. ed. peil ǀ Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele, taiſto lepo peiſſim tož. ed. Alleluja ǀ gdu je navuzhi Sveto Katolish Karshansko Zirku leto lepo ſveto pejſim tož. ed. ǀ h' zhaſti, inu huali Ceſſariu je eno peiſſem tož. ed. sapel ǀ je shlishal peiſsèm tož. ed. teh Svetniku ǀ imate ſvejsde ratat, ſtonoviti per tej S. pejſſmi mest. ed. ǀ sapovei S. Zirku nasha Mati tudi te ſvete Velike Nozhne Prasnike prasnovati s' leto nebesko pejſſim or. ed. ǀ takorshne pejſſmi im. mn. ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … tulikajn neſramneh pejſsmy rod. mn. pejti ǀ ſvete Litanie, inu ſvete peiſſmi tož. mn. je pejl ǀ Nebeske pejſſmi tož. mn. ſo pejli ǀ neſramne peiſsmy tož. mn. ſi ſe vuzhil peiti ǀ vſe druge peſsmi tož. mn. ie premagala ǀ skuſite premenit vashe greshne pejſmy tož. mn. ǀ drusiga nej bilu shlishat ampak pejſsma tož. mn., trobente, gosli, ſmejh, veſselje lushti ǀ Ty poſvejtni Vuzheniki poiejo takorshne pejſma tož. mn., katere Ludem dopadeio ǀ v'taistih bukvoh, v'Katerih nam sturij brati peſsma tož. mn., inu ſmejh, nam sturij tudi brati Klagovajnie, inu shalost ǀ kadar bi supet ſazheli vashe ſtare greshne pejſſme tož. mn. pejti ǀ vſe verne dushe s' ſvetimi peiſſmi or. mn., inu molitvami Njega hualio → Visoke pesmi
Svetokriški
Tetana ž zemljepisno lastno ime pishe Franciſcus Alverez, namrezh de ſe najde en Kloshter Minishki v' tej desheli Tetana im. ed., kateri Kloshter je imenovan: Alleluia (V, 258)
Število zadetkov: 15