Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
zájec Frazemi s sestavino zájec:
bežáti kot zájec, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, kot poskúsni zájec, množíti se kot zajci, plodíti se kot zájci, pobégniti kot zájec, podáti se kómu kot zájcu bóben, poskúsni zájec, potégniti kóga/kàj kot zájca iz klobúka, razmnoževáti se kot zájci, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, spáti kot zájec, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, ucvréti jo kot zájec, ustrelíti kóga kàkor zájca, ustrelíti kóga kot zájca, v tém gŕmu tičí zájec, zbežáti kot zájec
Jezikovna
Zakaj pišemo »glodavec« in »ukraden«?

Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".

Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.

Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.

So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?

SSKJ²
zamerikanizírati -am dov. (ȋ)
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja: zamerikanizirati film; zamerikanizirati vse praznike
    zamerikanizírati se 
    privzeti ameriški način življenja in mišljenja: množična kultura se je do skrajnosti zamerikanizirala
SSKJ²
zamórec -rca m (ọ̑)
nav. slabš. človek črne rase; črnec: ameriški zamorci; črn je kot zamorec
● ekspr. na ladji ga imajo za zamorca opravlja najtežja, najmanj plačana dela; dela kot zamorec veliko, težko in za majhno plačilo
Jezikovna
Zapis grafično/stilno oblikovanih lastnih imen

Zanima me, kako zapisujemo kratična in druga lastna imena podjetij v primeru, ko imajo ta izvorno grafično podobo tako spremenjeno, da ta ni v skladu s pravopisnimi pravili, na primer agencija dpa, podjetji cargo-partner, UniCredit. Ali v tem primeru v slovenskih besedilih upoštevamo pravila slovenskega pravopisa (DPA, Cargo partner/Cargo-partner) ali moramo ohranjati izvorni zapis imena z malo začetnico in vsemi drugimi grafičnimi (stilskimi) posebnostmi?

Jezikovna
Zapis imena japonskega otoka »Iwo Jima«

Pozdravljeni, že nekaj časa se ukvarjam z usklajevanjem azijskih zemljepisnih imen na slovenski Wikipediji, pred kratkim pa sem naletel na zanimivo težavo in sicer otok "Iwo Jima" (angleški zapis).

Kot opažam gre za eno izmed redkih japonskih zemljepisnih imen, ki se v skoraj nobenih publikacijah ne prečrkuje po Pravopisu 2001 v "Ivo Džima". Sicer najde Gigafida 8 zadetkov, kar pa je v primerjavi z nekaj sto zadetki na "Iwo Jima" pljunek v vodo.

Precej jasno je, da je takšen zapis imena otoka dandanes v slovenščini prevladujoč, na kar so nedvomno vplivali mnogi filmi (recimo Pisma z Iwo Jime). S tem sicer ne bi imel nikakršnega problema, ampak je to preprosto narobe in za slovenske bralce zavajujoče, kajti J mi izgovorimo kot J, angleži pa kot Dž, torej [Ivo Džima] in ne [Ivo Jima].

Zanima me kakšno je vaše strokovno mnenje glede zapisa imena otoka? Naj se ravnavam po Pravopisu ali je "Iwo Jima" že preveč ustaljeno ime in bi njegovo spreminjanje prineslo le do več zmede?

V naprej hvala in lep pozdrav.

Jezikovna
Zapisovanje ruskih priimkov s sestavino -штейн

Zanima me, kako zapisujemo ruske priimke, ki so sestavljeni iz nemških ali jidiš korenov in se končajo na -штейн, npr. Ротштейн, Рейтштейн, Рубинштейн, Эпштейн, Вайнштейн, Гликштейн? Ali je prav, da jih zapišemo, kot da so prevzeti iz nemščine, npr. Rubinstein?

Celotno geslo Frazemi
zavíst Frazemi s sestavino zavíst:
bíti zelèn od zavísti, póčiti od zavísti, pókati od zavísti, pozelenéti od zavísti, zelèn od zavísti
Geografija
zdravílna rastlína -e -e ž
Celotno geslo ePravopis
Združene države Amerike
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Združenih držav Amerike množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
država v Severni Ameriki
IZGOVOR: [zdrúžene dəržáve amêrike], rodilnik [zdrúženih dəržáu̯ amêrike]
BESEDOTVORJE: Američan, Američanka, Američanov, Američankin, ameriški
PRIMERJAJ: ZDA
SSKJ²
zelênec in zelénec -nca m (é; ẹ̄)
1. manjši kuščar zelene barve: med travo je švignil zelenec
2. zool. ptica pevka rumeno zelene barve z močnim, kratkim kljunom, Carduelis chloris: poslušati petje zelencev; zelenci in ščinkavci
3. ekspr. mlad, neizkušen človek: on je še zelenec; z njim ravnajo kot z zelencem / v podvodnem ribolovu so še pravi zelenci
4. pog. vozilo javnega prometa, navadno avtobus ali vlak, tipične zelene barve: potnik je z navadnega zelenca prestopil na hitri vlak / ljubljanski, mestni zelenci
5. pog. ameriški dolar: znani športnik je povprečno zaslužil dva milijona zelencev letno; zajeten kupček zelencev / ameriški zelenci
6. slabš., med narodnoosvobodilnim bojem nemški okupatorski vojak: zelencem so postavili zasedo; enota zelencev
Celotno geslo Frazemi
zmáj Frazemi s sestavino zmáj:
papírnati zmáj
Celotno geslo Frazemi
zvézda Frazemi s sestavino zvézda:
bíti pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod sréčno zvézdo, bíti zapísan v zvézdah, kovánje v zvézde, kováti kóga/kàj v zvézde, píše v zvézdah, poséči po zvézdah, rodíti se pod nesréčno zvézdo, rodíti se pod sréčno zvézdo, séči po zvézdah, ségati po zvézdah, ségati za zvézdami, vídeti vsè zvézde
Gemologija
žád -a m
Celotno geslo Frazemi
žémlja Frazemi s sestavino žémlja:
bíti kot vróče žémlje, íti kot svéže žémlje, íti kot vróče žémlje, prodájati kàj kot svéže žémlje, prodájati se kàkor vróče žémlje, prodájati se kot vróče žémlje, súhe žémlje ríbati
Jezikovna
Ženska oblika generala je »generalica«?

Prosim za pomoč pri izbiri izraza za žensko nosilko generalske funkcije.

SSKJ²
žurnál tudi journal -a [žurnál] m (ȃ)
periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: izdajati žurnal / ilustrirani žurnal; modni, ženski žurnal
● zastar. brati novice v žurnalu dnevniku
♦ fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo
Število zadetkov: 477