Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
ljubímkati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos: ljubil ni, ampak ljubimkal; poleti je z njim ljubimkala v kopališču
  2. 2. redko ljubkovati, božati: otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala
SSKJ
mazáč -a m (á) 
  1. 1. nav. slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: stroj je popravljal neki mazač; pomoči ni iskal pri zdravnikih, ampak pri domačih mazačih / novinarski mazač
  2. 2. slabš. slikar: mazač je razstavil svoje delo kot umetnino; jezil se je, da mazaču ne da hčere
  3. 3. redko mazalec: napravil je izpit za mazača na ladji
    ●     slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik
SSKJ
megafón -a m (ọ̑) 
  1. 1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon
  2. 2. redko zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti, ampak vest družbe
SSKJ
nasplòh prisl. (ȍ) 
  1. 1. izraža splošno veljavnost povedanega: kažipot je nasploh tam, kjer je križišče; otrokom nasploh marsikaj spregledajo / knjige berejo redki in nasploh mlajši; to so nasploh znane besede
    // izraža približno ocenitev, ocenjevanje: kaj mislite nasploh, načelno o tem / ne poznam ga, samo nasploh vem, da je priljubljen / letošnja letina, nasploh rečeno, zaostaja za lansko
  2. 2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli; sploh: pred očmi mu ni posameznik, ampak človek nasploh; govori o gospodarstvu nasploh in še posebej o kmetijstvu / gre za prepoved zbiranja večjih skupin in nasploh
SSKJ
níčiti -im nedov. (í ȋ) knjiž.  
  1. 1. jemati pomen, veljavo, vrednost: prava umetnost človeka ne niči, ampak potrjuje; to niči vse njihove napore; z dejanji niči svoje obljube
  2. 2. uničevati: ničiti lepoto / ničiti komu življenje
    níčiti se postajati materialno ali duhovno v stvarnosti nenavzoč: imel je občutek, da se niči / redko njegovo premoženje se zaradi zapravljanja niči se manjša
SSKJ
odprávnik -a m (ȃ) 
  1. 1. uslužbenec, ki opravlja delo v ekspeditu: skladiščnik in odpravnik
  2. 2. polit., v zvezi odpravnik poslov diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, za stopnjo nižji od poslanika: vlada ne bo poslala tja poslanika, ampak le odpravnika poslov
    // uslužbenec diplomatskega predstavništva, ki začasno nadomešča poslanika ali veleposlanika: jugoslovansko veleposlaništvo je zastopal odpravnik poslov
    ♦     žel. vlakovni odpravnik ali odpravnik vlakov delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka
SSKJ
olepševáti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati kaj (bolj) lepo: olepševati stanovanje
  2. 2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: olepševati dogodke; nič ne olepšuj, ampak povej resnico
SSKJ
órglavec -vca m (ọ̑) 
  1. 1. kdor igra (na) orgle zlasti na koncertu: ni bil le dober orglavec, ampak tudi pianist; kritiki so koncert znanega orglavca dobro ocenili
  2. 2. zastar. organist: dobil je službo orglavca
SSKJ
pàč prisl. (ȁ) nav. ekspr.  
  1. 1. izraža zadržanost, precejšnjo verjetnost: kozarček bi se zdajle pač prilegel; najbolj pametno bi pač bilo vrniti se / njegov prvi in pač tudi zadnji poskus je spodletel; potrt je, pač zato, ker nima službe; tega pač sam ne verjameš najbrž
    // kriv je, to se pač ne da tajiti; ljudstvo je pač vredno boljše usode gotovo, vsekakor
    // navadno na začetku stavka krepi povedano: pač bi bil nespameten, če bi ga poslušal; pač res je, kar pravi pregovor / sovražen nam ni, to pač ne
  2. 2. za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje; neki: kaj bo pač na to odgovoril; kdo je pač ta tujec; koliko let je pač, kar se nisva videla
  3. 3. izraža sprijaznjenje z danimi dejstvi: dela, kakor je pač navajen; takšno je pač življenje; kaj se hoče, smo pač reveži / otrok je bil kaznovan, je pač nagajal že
  4. 4. z nasprotjem v drugem stavku izraža omejevanje, dopuščanje: videl sem ga pač, a ogovoril ga nisem / rad ga srkne, to pač, vendar ne čez mero / vino bo pač kislo, bo pa le
  5. 5. uvaja zavrnitev s popravkom: ni priden delavec. Pač, priden je, samo neroden; to bi bilo vse. Pač, še nekaj; te pravice nimaš. Pač, imam jo; nas nisi pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci / vsi smo zbrani. Pač, pač, Andreja še ni ne, ne
    // kar sem storil, ti ni bilo v škodo. Ali pač ali pa (le)
    // kaj pa on? Pač, njega ne smemo pozabiti da, seveda, saj res
  6. 6. v vezniški rabi, v zvezi pač pa za uvajanje nove trditve namesto prej s pridržkom zanikane: ni znanstvenik, pač pa dober učitelj; tega ne trdi naravnost, pač pa po ovinkih; dekle (sicer) ni bogato, pač pa pridno je pa
    // podočniki so majhni, pač pa so kočniki izdatno večji zato pa, nasprotno pa
    // neustalj. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; ampak: reforma ni samo stvar delovnih organizacij, pač pa stvar najširše skupnosti
SSKJ
plámen -éna m (á ẹ́) 
  1. 1. tok zelo segretega in svetečega plina, ki nastaja pri gorenju: iz kupa drv se je pokazal plamen; plamen je razsvetljeval okolico; plamen švigne proti nebu, ugasne, zagori; ekspr. plameni ližejo, objemajo, obliznejo streho; veter je pogasil plamene; naravnati, uravnati plamen; ogenj ni le tlel, ampak je gorel s plamenom; nizek, visok plamen; rumeni, škrlatni plameni; plamen bencinskega, plinskega gorilnika; plamen sveče; lica, oči ji gorijo kot plamen; pren., ekspr. plamen oči
    // ekspr. ogenj: plamen je zajel hišo; nenadoma je bila vsa soba v plamenu, plamenih je gorela
  2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v njenem srcu gori plamen hrepenenja, ljubezni; zanetili so plamen revolucije, upora
    ●     ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. bil je ves v plamenu zanesen, navdušen, razvnet; ekspr. iz oči ji švigajo plameni jeze je zelo jezna, razburjena
    ♦     teh. nevtralni, oksidativni plamen; jedro plamena ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika; voj. metalec plamenov orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov
SSKJ
poklekováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. postavljati telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: poklekovati in vstajati
    // v krščanskem okolju upogibati nogo v kolenu v znamenje spoštovanja: ko so šli mimo oltarja, so poklekovali
    ●     ekspr. Slovencem ni treba poklekovati pred številčno večjimi narodi se ni treba poniževati pred njimi; jih ni treba zelo občudovati
  2. 2. ekspr. uklanjati se, vdajati se: pred nikomer ni poklekoval, ampak je ostal zvest svojim načelom
SSKJ
pomíje -míj ž mn. (í ȋ) 
  1. 1. voda od pomivanja posode z ostanki hrane, navadno kot svinjska krma: odnesti pomije prašičem; goste, mastne, vodene pomije / močnik je skrivaj zlila v pomije
  2. 2. slabš. slaba jed, pijača: ne bom jedel teh pomij; zdelo se mu je, da ne pije kave, ampak pomije
SSKJ
pomilováti -újem nedov. (á ȗ) čutiti, izražati čustveno prizadetost, žalost
  1. a) ob nesreči, trpljenju koga: pomilovati otroke, ki jim je umrla mati; pomilovati vdovo / ubožec, so ga pomilovali
  2. b) ob neprimernem, nespametnem ravnanju koga: pomilovati mlade zanesenjake; ni ga preziral, ampak pomiloval
    pomilováje stil. pomilujé: žal vam ne morem pomagati, je pomilovaje dejal; izkušen človek pomilovaje gleda na take stvari
    pomilujóč -a -e: pomilujoč nesrečnika, so odšli naprej; pomilujoč nasmeh, pogled
SSKJ
ponevédoma prisl. (ẹ̄) star.  
  1. 1. ne da bi se zavedal, nevede: ponevedoma je zaprla otroka v sobo; vedoma ali ponevedoma precenjevati težave / v obravnavi se je ponevedoma zabrisalo bistvo vprašanja neopazno
  2. 2. ne namenoma, nehote: ponevedoma povzročiti nesrečo; nisem se zadel nalašč, ampak ponevedoma / ponevedoma sta naletela drug na drugega po naključju
SSKJ
póni -ja m (ọ̑) 
  1. 1. konj majhne rasti, primeren zlasti za jahanje za otroke: deček je jahal svetlo rjavega ponija
  2. 2. pog. manjše, navadno zložljivo kolo: ni si hotel kupiti navadnega kolesa, ampak poni; neskl. pril.: poni kolo
SSKJ
potpurí -ja m (ȋ) 
  1. 1. muz. skladba lahkotnega značaja, sestavljena iz znanih melodij in odlomkov skladb: na klavirju je igral potpuri popularnih popevk; potpuri opernih napevov
  2. 2. knjiž., ekspr. mešanica, zmes: razstava ni bila specializirana, ampak nekakšen potpuri
SSKJ
prêdmet -éta m (é ẹ́) 
  1. 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka
  2. 2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete
  3. 3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti
    // oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost
    // pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet
  4. 4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet
    // znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet
  5. 5. lingv. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku
    ♦     ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; jur. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti
SSKJ
prepésniti -im dov. (ẹ̑) 
  1. 1. s pesnjenjem spremeniti v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnil je tudi nekaj ljudskih pesmi / prepesniti sonet v štirivrstičnico
    ●     pred objavo je del pesmi prepesnil na novo spesnil
    // umetniško, soustvarjalno prevesti v verzih napisano literarno delo: prepesniti Homerjev ep; prepesniti iz italijanščine v slovenščino
  2. 2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem narediti, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: esejist trdi, da je v tej pripovedi Cankar prepesnil Komunistični manifest / prepesniti svoja doživetja v prepričljive verze
    // ekspr., v zvezi z v preoblikovati kako umetniško delo tako, da nastane to, kar izraža dopolnilo: prepesniti znani ep v simfonijo / prepesniti igro v filmski jezik
  3. 3. ekspr. poustvariti kaj na izrazito oseben, pesniški način: ta slikar predmetov ni reproduciral, ampak prepesnil / impresionistični kritik delo, ki ga vrednoti, prepesni
    prepésnjen -a -o: v slovenščino prepesnjena pesnitev
SSKJ
préstica -e ž (ẹ̄) 
  1. 1. manjšalnica od presta: to ni presta, ampak prestica
  2. 2. pecivo iz krhkega testa v obliki številke osem: jesti prestice / oblikovati, peči prestice
SSKJ
preždéti -ždím dov., preždì (ẹ́ í) 
  1. 1. negibno, tiho sedeč prebiti, preživeti: vse popoldneve je preždel ob vodi; nekaj ur je preždela v kotu, trudna od slovesa / brez dela je preždel dopoldan
  2. 2. napol buden prebiti, preživeti: noči ni prespal, ampak preždel
  3. 3. ekspr. prebiti, preživeti sploh: vojno vihro je preždel doma; zimo je preždel na klopi pri peči
    ●     ekspr. več ur na dan preždi pri mizi in piše presedi
Število zadetkov: 253