Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
trošt -a m 1. veselje, radost: Ti trosht im. ed. teh nebeſſ ſe plakash ǀ nikuli trosta rod. ed., ampak veliko shalost imajo ǀ ym bom k'nyh nuzu, inu troshtu daj. ed. yskasal ǀ takushen trosht tož. ed. ſo pozhutili, de ſamy ſebe ſgruntat nei ſo mogli ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht tož. ed. pozhutily ǀ Inu letu s'mojm velikim troshtam or. ed. vidim ǀ s' troshtam or. ed. vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio ǀ karsheniki s' takorshnem velikem veſſeljom, inu troshtam or. ed. grosovite martre ſo preſtali ǀ Adrianus s' velikem veſſeljam, inu troſtam or. ed. je poshlushal ǀ vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom or. ed. Nebeshkim ǀ s'nje sveraio vaſhi troshti im. mn. ǀ veſſelje, troshti im. mn., lushti, inu bogaſtva njmaio ſtanovitnoſti ǀ je vse bila troshtu rod. mn. Boshijh nepolnena ǀ pokuſſi eno kaplo troshtou rod. mn. Nebeſkih ǀ vſym tem poſvetnim troshtam daj. mn. je bila odpovedala ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke troshte tož. mn. ǀ Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste tož. mn. Nebeshke ǀ telu bo plavalu v' mory teh nebeskih troshtah mest./rod. mn., inu v' veſſeljah ǀ kadar v'troshtah mest. mn., v'veſſelij, inu v'lushtah tiga ſvejta plaua ǀ inu io oskerbel s'dohounimi troshti or. mn. 2. tolažba, uteha: de bote taisto pusledno uro shlishali, taiste troshta rod. ed. polne beſsede ǀ k'troshtu daj. ed. tiga reuniga Mosha ǀ ſam Bug h'troshtu daj. ed. ga je bil saguishal, de pred ſmertio ga bo vidil ǀ vſai ta trosht tož. ed. bòm imela, de nej ſim shparala danarie, ne muie ǀ Kaj s'en trosht tož. ed. od mene zhakash, dokler Bug je tebe ſapuſtil ← stvnem. trōst ‛tolažba, uteha, zaupanje’
Svetokriški
veljati -am nedov. veljati: de bi imela velati nedol. taushent ardezhyh ſlatou ǀ perlin gnade Boshje vezh vela 3. ed. kakor vuſſ volni ſvejt ǀ vezh vela 3. ed. kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske Alexandra Macedonskiga ǀ Vella 3. ed. tudi ſedlu, inu bersda ǀ en faush denar, kateri nezh nevela +3. ed. ǀ ta cashtrun nevela +3. ed. try vinarje ǀ pred G. Bugam nezh nevala +3. ed., kakor ozhitnu pravi Agapitus Dianconus ǀ ti vshe ſi sposnal kulikajn velaio 3. mn. ǀ nasha della pres dobre manunge nezh nevelaio +3. mn. ǀ taushent kron je velal del. ed. m ǀ taiſta ſama vezheria je en million, duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala del. ed. ž ǀ ona nej hotela drugazhi, ampak de bi tu nje uelalu del. ed. s ǀ daj tem vboſim, inu bo raunu tulikajn velalu del. ed. s, kahor de bi meni v' roko dal ǀ Nekadaj ſó malu velali del. mn. m, inu shtimani bily kuhary, inu kuharze ǀ nej ſo uelali del. mn. m ǀ de bi mi nezh nevelali +del. mn. m ǀ je bil puſtil potopit ſvoje zholne, ali barke, katere veliku millionou ſo velale del. mn. ž Verjetno tvorjeno iz izposojenke iz it. vaglia ‛vrednost, veljava’.
Svetokriški
vreči vržem dov. vreči: Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta vezhni ogin vurezhi nedol. ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo urezhi nedol. ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi nedol., inu vtopiti ǀ katerimu je bil Gospud sapovedal roke, inu noge svesati, inu ga verezhi nedol. v'te unane temè ǀ noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij nedol. ǀ njega kakor eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi nedol. sturili ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho pezh vuèrezhi nedol. ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi nedol. malika Dagona ǀ Ta Mlajshi lok, inu ſtrelo od ſebe vershe 3. ed. ǀ prezei mezh prozh vershe 3. ed., s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti ǀ ſemla tu prekletu truplu vun vershe 3. ed. ǀ Gospud Bug ga prezei nevershe +3. ed. v' te paklenske temnize, ampak ima poterpleine ǀ naj ga vmorimo, inu v'eno jamo vershemo 1. mn. ǀ ga popadeio, inu v' morje versheio 3. mn. ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo vershejo 3. mn. ǀ varshejo 3. mn. Kamen sa suojm blishnom, inu roko skrijejo ǀ varsi vel. 2. ed. vunkaj is tuojga serza pred ſpovednika vſe tuoje grehe ǀ verſite vel. 2. mn. letukaj vashe mrejshe ǀ Verſite vel. 2. mn. mresho na deſno roko ǀ varſite vel. 2. mn. v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ versitega vel. 2. mn.+ v'te vunajnie temmè ǀ ozhij je bil na tajſto vergil del. ed. m krajl Abimelek ǀ de bi Shuelmaſter to shibo prozh vergil del. ed. m ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal del. ed. m ǀ kadar edn je bil njemu en koſſiz kruha vergel del. ed. m ǀ Dagona s' Altarja je doli vergla del. ed. ž ǀ n'en gnoi ſo ga bily vergli del. mn. m, kakor eno gnilo merho ǀ kakor ſo bili v' Imenu Boshim mreishe v' morje uergli del. mn. m ǀ ſoga v' apnenizo verglij del. mn. m vreči se 1. vreči se: Lahku zhlovek is ene ſtrehe ſe dol vershe 3. ed., ſam pak od ſebe bres pomozhi nesamore spet gori ſtopit ǀ ſe v' morje vershè 3. ed., ter je shal po vodi, kakor po Suhem ǀ de bi on prezei veno shterno ſe vergal del. ed. m ǀ ſe je bila s'kusi oknu vergla del. ed. ž, inu vubila ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu ſe vergli, inu ubili, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali 2. biti podoben, imeti enake lastnosti: yh skusha aku ſe ſo po ozhetu vergli del. mn. m okoli vreči podreti, prevrniti, spraviti na tla: G: Bug ſapovej vejtrom, de imaio vkupai priti, inu taiſto hisho, v' kateri Iobavi otrozi ſe ſo goſtili okuli vurezhi nedol. ǀ jo okuli vershash 2. ed., de ſe v' blati te nezhiſtoſti uala ǀ vſe s'Tempelna vun ſtepe, inu miſe okuli verſhe 3. ed. ǀ prezej od vſih kraju ſvejta perlete, inu taiſto hisho okuli versheio 3. mn. ǀ s' ſamim pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil del. ed. m, inu premagal ǀ s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal del. ed. m ǀ Ceſsarjau peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli del. mn. m, inu nadrobne koſse resbili ǀ kakor de bi ſtrele bile ſo bile Annania okuli vergle del. mn. ž, inu vbile
Svetokriški
zakrit -a prid. zakrit, pokrit: v'teleſsi ene Divize sakrit im. ed. m ſtoij ǀ kuſt je bila s' kosho sakrita im. ed. ž ǀ samerkajo de nej tu pravu popolnama dobru, ampak s' tem plaisham tiga dobriga tu hudu sakritu im. ed. s, inu savitu ǀ Oh slahtna arznia zhes vſe arznie, katero nam je perpravil ta Nebeski Arzat sakrito tož. ed. ž pod tem belem oblakam tiga kruha ǀ vam li tu hudu s' plaisham tiga dobriga sakritu tož. ed. s perneſſò ǀ vshite leto nebesko arznio s' oblakam podobe tiga kruha sakrito or. ed. ž ǀ ſvetle ſò ſvajſde, lepa je luna, ali gdu nevidi, de vezhkrat ſò sakrite im. mn. ž s'zhernimy oblaki ǀ ozhy ima sakrite tož. mn. ž, inu saveſane
Svetokriški
zakrivati -am nedov. prikrivati, skrivati: Se bodo vidili grehy vnih shenskih pershon, katere taku kunshtnu sdaj ſnaio sakrivat nedol. ǀ Nimamo resnashat, ampak sakriuat nedol. tadle nashih blishnih ǀ pred ſpovedniKam tuoj greh saKrivash 2. ed. ǀ ſe sgouarja, inu ſuoj greh sakriua 3. ed. ǀ pred ſpovednikam ſe sgovarjejo, inu nijh greh sakrivaio 3. mn. ǀ Satorai greshna dusha niKar nasakrivaj +vel. 2. ed., nikar nesgouarjei tuoj greh
Svetokriški
žaliti -im nedov. žaliti: nedolshne vuzhè greh tribat, Boga shalit nedol. ǀ ti si en nehvaleshen Abſolon, kateri tvojga ſtariga Ozheta, inu Mater shalish 2. ed. ǀ ona pak bejshi, inu ſe skriva pred mano, katiru mene mozhnu shali 3. ed. ǀ vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate, inu ga shalite 2. mn. ǀ kateri naulesh klubujeio, inu shalio 3. mn. sheno, dokler pot ſemlo jo perpravio ǀ Ah nikar verna dusha neshali +vel. 2. ed. vezh Boga ǀ nikar ga neſhaljmo +vel. 1. mn., ampak pokuro dellajmo ǀ te uboge, inu reune je shalil del. ed. m ǀ vij ste vaſhe starishij taku shalili del. mn. m, inu martrali
Svetokriški
žida -e ž 1. nit: je imel v'roki deſni eno gorezho ſvejzho, v'levi en zhiſt fazol, na glavi pak en Kranzel s'lepih roſſiz spletem, inu s'eno ſlato shido or. ed. svesan (II, 159) ǀ fazonetel, v'katerem s' slatimi shidami or. mn. je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana (III, 60) 2. svilena nit: MARIA Diviza na semli je noſſila vſelej en gvant nikar is shid rod. mn., ampak is volne (IV, 315) ← stvnem. sīda ‛svila’ ← lat. saeta (Sērica) ‛(svilena/kitajska) ščetina’
Svetokriški
živitek m 1. življenje: kazha je modra sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani, v'kateri nje shivitik im. ed. ſtoij ǀ gnado Boshjo ſgubj, katera je shivitik im. ed. te dushe ǀ vſem da muzh, spishe, inu shivitik tož. ed. ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz prave vere, nijma pak siuivitik tož. ed. dobriga della 2. živež: od ſemle nyh shivitik tož. ed. imaio
Število zadetkov: 508