Ali lahko razložite pomen in izvor besede cenosilikafobija? Ali gre za strah pred praznim kozarcem piva ali zgolj za strah pred praznim kozarcem (katerekoli pijače)?
Zadetki iskanja
Prosim, kaj pravzaprav pomeni beseda (ne)občevalen? V SSKJ je navedena le definicija, ki vsaj meni pomeni toliko kot nič: jur. občevalni jezik jezik, ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih.
Zataknilo se je pri besedi 'neobhoden', ki jo SSKJ definira kot knjižno, pravopis pa kot neobčevalno. (Lektorji, kolikor jih poznam, pa bi tako ali tako rekli, da je to srbizem.)
Hvala lepa za odgovor. In še mimogrede, ali je možno, da etimoloških razlag priimkov ne bi uvrščali med javno objavljene odgovore, ker to zanima samo tri ljudi, ostalim pa zmanjšuje preglednost?
Ogorčen sem, da imamo v SSKJ dve besedi, ki opisujeta fizikalni proces prehoda iz trdnega v tekoče stanje zaradi povišane temperature (ali tlaka), in sicer taliti in topiti. To sta, gledano s kemijskega vidika, dva popolnoma različna fizikalna procesa.
<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=topiti*>
<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=taliti*>
- delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: topiti mast, vosek; čokolada na torti se že topi / topiti rudo taliti // navadno v zvezi z led, sneg delati, da preide v vodo: sonce hitro topi sneg; snežinke so se na koži topile
Sneg, ki je trdna oblika odličnega polarnega topila – vode, se ne bo nikoli stopil ampak stalil. Podobno velja za mast in vosek. Kadar jemo čokolado, se ta v ustih zaradi povišane temperature glede na okolico tali, prav tako pa se v slini, ki je v tem primeru topilo, topi.
Pred kratkim sem na radiu slišal voditeljico reči: »To torej lahko obkljukamo ...«, v smislu, to smo že opravili, moramo pa še ostalo (da bo vse obkljukano). Meni se zdi bolj pravilno »odkljukati« (narediti kljukico). Kako je torej prav – morda oboje? Hvala.
Prosim za pomoč, in sicer kako pišemo Gimnazija Celje - Center? Presledek vsekakor, ampak ali je pomišljaj ali vezaj? Pomišljaj (nestični) pišemo, kadar so določene besede v nekem razmerju, lahko nadomeščajo vejico, oklepaj itd. Vezaj (nestičen) pa se uporablja še zlasti pri dvojnih imenih (Šmarje - Sap, Zofka Kveder - Kajuh). Torej bi se moralo pisati z nestičnim vezajem, ker gre za dvojno ime. Ampak v večini primerov se piše s pomišljajem in ne najdem razlage za to. Ai gre za dvojno ime, kjer se Celje razlaga s Centrom in sta v nekem nasprotju?
O denarni enoti LEJ ste sicer lani že odgovarjali, a skrajno neprepričljivo. Ker je izvirno romunsko en LEU, mi ni jasno, kako ste prišli do LEJ-a. Po mojem skromnem mnenju gre za napačno slovenjenje besede LEI, ki pa je množinska oblika, kot npr. en tolar - 10 tolarjev. To vnaša precej zmede npr. med avtorje križank, ki se za (napačno?) rabo sklicujejo na pravopis. Bi kazalo priznati napako, ali imate kakšno logično pojasnilo?
zavedam se, da so vprašanja o povratnem svojilnem zaimku že prežvečena tema in da najpogosteje že na daleč prepoznamo napako, ko se namesto pravilnega svoj rabi vaš (npr. v Mercatorju, ko nam avtomat reče: Vzemite vaš denar). Pa vendar: je mogoče, da je raba naš namesto svoj v povedi Vsi smo skrbniki našega jezika vendarle ustrezna, ali je povsem napačna?
Logično je, da se vejico uporablja pri naštevanju, odvisnikih, ogovarjanju, ob medmetih in med nekaterimi prirednimi stavki. Zakaj se torej v člankih, knjigah, revijah, vodnikih ... pojavljajo napačne rabe vejice? Zakaj, če pravila obstajajo in se jih uči, se jih potem ne upošteva?
V biologiji je uveljavljen izraz naravni sovražniki za plenilce, parazite, ... nekega organizma. V tujini za to uporabljajo izraz natural enemies in biological control ali biocontrol. Izraz naravni sovražniki se mi z biološkega vidika ne zdi najbolj primeren, zato iščem ustrezno drugo knjižno slovensko poimenovanje.
V mislih sem imela naravni regulatorji, vendar nisem prepričana, ali je beseda regulator knjižna slovenska. Poleg tega naj bi imel glagol regulirati bolj pomen nadzora nad delovanjem nekoga, ali nečesa.
Druga možnost je naravna kontrola. Beseda kontrola naj bi pomenila usmerjanje ali omejevanje nekoga ali nečesa, zato se mi zdi primerna, vendar tudi tu ne vem, če je beseda kontrola knjižna slovenska.
Tretja možnost je naravni nasprotniki. Beseda nasprotnik sicer je knjižna slovenska, ampak se mi izraz ne zdi najbolj posrečen. Nasprotnika se na primer borita za isti cilj, v primeru plenilca in plena pa plenilec napade plen in ga s tem ovira – tega jaz ne vidim kot nasprotovanje ...
Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.
Pozdravljeni, zanima me, ali gre v naveden primeru v podčrtani zvezi za prislovno določilo načina ali predmet v orodniku. Pot je označena z usmerjevalnimi tablami.
Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?
Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?
Poleg napačne rabe dajalnika, npr. na temu smučišču, je vedno pogosteje moč slišati in prebrati tudi zvezo: "Kot prvo, nisem bil tam, kot drugo pa me niti ne zanima." Se ta raba ustaljuje, je dovoljena?
Glede slovničnih pravil, pri prepovedanju določenih izrazov ali njihove uporabe, uporabljamo ne moremo ali ne smemo? Npr. pri glagolih s povratnim zaimkom se (bati se), NE MOREMO ali NE SMEMO upodabljati zaimka si (bati si)?
Zanima me, kako izgleda sestavljen stavek, da razbitje na enostavne stavke ne spremeni pomena oz. predvsem da ne dobiš nesmiselnih stavkov. Torej, rada bi prepoznavala tiste sestavljene stavke, pri katerih umaknem veznik in že dobim dva smiselna stavka.
Pregledala sem temo vikanja pa tudi druge spletne strani, vendar nikjer ne najdem odgovora na vprašanje, zakaj se v slovenščini vika v množini moškega spola, ne na primer v množini ženskega spola ali s kakšno nevtralno obliko.
Se je kdo že ukvarjal s tem vprašanjem in ali obstaja še kakšna druga možna razlaga razen zgodovinskega položaja žensk? Sama je ne vidim, vendar je ne želim prehitro sklepati, zato me zanima, ali se je kdo strokovno podkovan že ukvarjal s tem vprašanjem in do kakšnih ugotovitev je prišel? Enako velja za uporabo moške oblike kot slovnično nevtralne.
Zanima me, ali se lahko tudi v primeru "Ni dobro človeku samemu kavo piti." ravnamo po odgovoru, ki ste ga zapisali tukaj https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1143/izbira-ustreznega-sklona-rodilnik-ali-tožilnik?_=1673372602184. Torej da sledimo pretvorbi: Človeku ni dobro, da sam pije kavo. in trdimo, da je zanikano dejanje ni dobro. Na kratko: Ali je v izhodiščnem primeru dovoljena uporaba tožilnika ali ne?
Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?
Kaj se zgodi pri sklanjanju nemih glasov v imenih, kot so Sarah, Hannah? Jih sklanjamo Sarah, Sare?
Zanima ne pregibanje romunskih priimkov, npr. Sadoveanu, Rebreanu in Ion Barbu.
Ali sta mogoči obe obliki: Sadoveanu, Sadoveana/Sadoveanuja in Barbu, Barba/Barbuja?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 15
- Naslednja »