Zanima me razlika med besedama analiza in analitika. V SSKJ in pravopisu je govora o analizi kot o "razčlenjevanju, ugotavljanju sestavnih delov nečesa, temeljitem pregledu, presoji, oceni". Analitika pa je razložena zgolj kot "nauk o analizi". To razlikovanje me ne zadovolji povsem, ker izpade, kot da gre za nejasno razločena sinonima. Ugotavljam, da se je v angleščini, vsaj v poslovni terminologiji, razvilo razlikovanje med Analysis in Analytics, kjer se prva (Analysis oz Analiza) nanaša na splošno razčlenjevanje problemov, druga (Analytics oz. Analitika) pa bolj specifično nakazuje na razčlenjevanje podatkov. Npr. Business Analytics je področje proučevanja poslovnih podatkov, Business Analysis pa je področje proučevanja poslovnih potreb. Zanima me, če lahko razumemo razliko v slovenščini na enak način kot v angleščini, oz. zanima me vaš pogled na razlikovanje obeh omenjenih besed, še zlasti s poudarkom na poslovni rabi.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Spoštovani, prosila bi za nasvet, katera oblika pridevnikov je primernejša: (a) analizen in sintezen ali (b) analitičen in sintetičen? V praksi največkrat zasledimo analitičen in sintezen, vendar menim, da je smiselno oba pridevnika tvoriti po istem sistemu.
Spoštovani, prosila bi za nasvet, katera oblika pridevnikov je primernejša: (a) analizen in sintezen ali (b) analitičen in sintetičen? V praksi največkrat zasledimo analitičen in sintezen, vendar menim, da je smiselno oba pridevnika tvoriti po istem sistemu.
Potrebujem pomoč pri besedni analizi, in sicer pri stavku: Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati. Predvsem bi potrebovala pomoč pri analizi/določanju glagola: je začelo in deževati. Glagolu pa določamo osebo, število, čas, naklon, vid, način, prehodnost ter namenilnik ali nedoločnik.
Zaradi različnih mnenj vas prosim za odgovor. V povedi: Kopitar in Prešeren sta ga žaljivo imenovala »menišič«., me zanima, kateri stavčni člen je beseda menišič.
Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;
- Nekdo ima streho nad glavo in lepo na toplem živi, v nedeljo se vozi v naravo, za ženo in fička skrbi.
Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.
Katera možnost je pravopisno najbolj korektna oz. kako napisati, da bo?
- Prvo vprašanje je bilo vprašanje odprtega tipa, ki se je glasilo, kdo je glavna oseba prebrane pripovedi.
- Prvo vprašanje je bilo vprašanje odprtega tipa, ki se je glasilo: Kdo je glavna oseba prebrane pripovedi (Katero ločilo je na koncu?)
- Prvo vprašanje je bilo vprašanje odprtega tipa, ki se je glasilo: "Kdo je glavna oseba prebrane pripovedi?".
Zanima, kako imenujemo strukturo kaj narediti z glasovnicami po pošti v spodnji povedi. Je to nepravi odvisnik, polstavek, desni prilastek ...? Prosim, če lahko napišete še S-sestavo te povedi.
Ob prispelih pošiljkah se je pojavilo vprašanje, kaj narediti z glasovnicami po pošti, ker nekatere pošijke nimajo žiga in ne vemo, kdaj so bile oddane.
Ločevanje pridevnikov kemičen in kemijski. Vsi slovarji lepo ločujejo pomena obeh, kljub temu pa kemiki dajejo prednost drugemu in prvega skoraj nočejo uporabljati. Ali so takšne poenostavitve dopustne
Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?
Na spletu sem zasledila, da imajo na Radiu Študent, od leta 2017 poimenovanje serije oddaj z naslovom Cicigan
DALJŠA VEČERNA ODDAJA, NAMENJENA POLEMIZIRANJU S PREDŠOLSKIMI, OSNOVNOŠOLSKIMI IN SREDNJEŠOLSKIMI SISTEMI, PRAKSAMI IN KONCEPTI TER OBRAVNAVI MARGINALIZIRANIH SKUPIN NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA. https://radiostudent.si/univerza/cicigan .
Zanima me mnenje, ali je poimenovanje CICIGAN pozitivno, nevtralno ali pejorativno.
- Ali je v besedi utrjevanje ali preseganje stereotipov?
- Ali je v besedi implicitna estetika zavajanja?
- Ali je mogoče "intentional fallacy"?
- Domnevam, da so avtorji oz. avtorice projekta CICIGAN želeli biti subverzivni?
Zanima me, ali velja isto pravilo o izpustu končne pike tudi v primeru kombiniranega zapisa, ko gre za rimsko število in arabsko, primer: I. Poročilo I.1. Pregled uspešnosti I.2. Analiza I.2.1. Področja ALI zapišemo: I. Poročilo I.1 Pregled uspešnosti I.2 Analiza I.2.1 Področja
Kaj je bolj pravilno, umetniška ali umetnostna galerija? Glede na SSKJ je pravilno oboje, tudi Gigafida najde obe zvezi – sicer je več zadetkov za umetnostno galerijo, a je to mogoče pripisati virom, ki se nanašajo na Umetnostno galerijo Maribor.
Kaj je boljše univarianten, bivarianten, multivarianten ali univariaten, bivariaten, multivariaten?
V Gigafidi je zadetkov za obliko brez -n- več (6, 21, 36) kot z -n- (/, 13, 31), še bolj očitno pogostost oblik brez -n- je ugotoviti na spletu. Toda kronološko se mogoče kaže vedno večja sprejemljivost oz. jezikovna pravilnost oblik z -n- (temelječe na pridevniški podstavi varianten).
multivariatenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariaten&SearchIn=Allmultivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariatna&SearchIn=Allbivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=bivariatna&SearchIn=All
IN:
multivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivarianten&SearchIn=Allbivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=bivarianten&SearchIn=Allunivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=univarianten&SearchIn=All
univariatne, bivariatne, multivariatne:
- Zbrani podatki o določeni populaciji so običajno vedno obdelani z različnimi statističnimi analizami. Poznamo dve razdelitvi statističnih analiz (opisne in inferenčne), znotraj katerih ločimo tri tipe statističnih analiz (univariatne, bivariatne, multivariatne).http://www.benstat.si/blog/tipi-statisticnih-analiz
bivariantne, univariantne, multivariantne
- Naučili se boste: kako izbrati najustreznejšo statistično metodo za analizo vaših podatkov (univariantne, bivariantne in multivariantne statistične metode);http://www.statistik.si/tecaj-statisticne-obdelave-podatkov-s-programom-spss/
Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?
MC Hostel, MC hostel, MC-hostel? Gre za del določenega podjetja, ki očitno ni registriran z vezajem. Kakšno začetnico naj uporabim pri besedi hostel?
Pri delu se večkrat srečujem z vprašanjem iz te teme, pa bi imela droben pomislek. V SS je v tem smislu navedena vezniško zveza zgolj s ko, in sicer naj bi izražala sorazmerni pomen. Tudi podobni zgledi v SSKJ in SP so tvorjeni samo s ko, ne pa s primerjalnim kot. Morda je pri analizi v pomoč, če izberemo kak zabavnejši zgled:
Višjo plačo ko ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Tem višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje.
Višjo plačo kot ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. ~ Plačuje višjo zavarovalno premijo, kot ima plače.
Manjšo glavo kot ima, manjšo hišo potrebuje. ~ Potrebuje manjšo hišo, kot ima veliko glavo.
Večji kot je grad, večji v njem prebiva tat. ~ Tat je večji od gradu.
Moja misel je, da tu ko nima čiste primerjalne vloge, čeprav se ta struktura tvori s primernikom; medtem ko ima kot v vseh zvezah povsem primerjalno denotacijo. Kar sem našla v zvezi s tem, je dodano spodaj. Za ko se najde precej zgledov, za kot pa v priročnikih nisem našla nobenega. Morda sem vendarle še kaj spregledala.
- SS1 (1976): str. 382. Istovrstni primerjalni vezniki: čim, ko. Pri kot, kakor, ko (str. 381) ni zgledov za pomen čim – tem. Podobno v SS4 (2004) pri dvodelnih veznikih (str. 429, 2. točka) in pri primerjalnih istovrstnih veznikih čim, ko (str. 443) – pomen sorazmernost.
- SSKJ2: ko1 pod 6. (sorazmernost); https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3654028/ko?page=1&View=1&Query=ko
- SP (Pravila): § 575 in 576; večbesedni vezniki samo s ko, ne pa tudi s kot.
- SP (slovarski del): prej ko; https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3780563/prej-ko?page=3&View=1&Query=ko Podobna struktura tudi v SSKJ pri prej čisto spodaj; https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3685631/prej?page=3&View=1&Query=ko
- Pleteršnik: 1. ko pod 3); https://fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar/4012509/1-ko?page=2&View=1&Query=ko
- Pravopis 1962, str. 80, § 81; med večbesednimi vezniki so sicer navedene zgolj zveze s ko, ampak to je morda časovno zaznamovano. V slovarskem delu pod geslom kot (str. 375) ni relevantnih zgledov, pod geslom ko (str. 355, pod 2. primerjalni vez.) pa so: bolj ko je tekla kri, več je bilo partizanov, dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal. Pod geslom več ( str. 935) je zgled več ko ima, več hoče imeti.
- Zgolj navedene so te zveze tudi v Bajec-Kolarič-Ruplovi slovnici (str. 96): manj ko, bolj ko, dalj ko, spet brez kot.
Botanični slovar ima iztočnico fotosintezno barvilo, torej je pridevnik fotosintezen (barvilo, ki sodeluje pri svetlobnih reakcijah fotosinteze).
V besedni zvezi fotosintetski organizmi pa je v rabi druga vrsta pridevnika.
Se da to ločevanje razložiti s pomenskim razločevanjem pridevnika, ki ga ta dva opravljata v teh dveh besednih zvezah?
Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?
Pozdravljeni, Boris Pahor v romanu Nekropola uporablja besedo ročina: "A stabsarzt je zamahnil s svojo ročino." (stran 150, MK, Ljubljana, 2008). Iz zapisa razumemo, da naj bi šlo za roko, da je namreč zamahnil z roko, vendar v SSKJ najdemo tudi geslo ročin moškega spola (ročín -a m (ȋ), zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin). Ali naj razumemo, da gre za posebno, morda bolj domačo obliko besede roka (ki je sicer v SSKJ) ni ali gre za snopič listov? Hvaležna bom za pojasnilo.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »