Fran > SSKJ

anténa -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
♦ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

feríten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ferit: feritni material / feritna struktura; feritno jeklo
♦ elektr. feritna antena sprejemna antena na feritnem jedru; feritno jedro jedro iz feritnega materiala, na katerem je navitje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

oddájen -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oddajo ali oddajanje: oddajni postopek / oddajni prostori; oddajne naprave / oddajna antena antena, ki oddaja elektromagnetne valove; oddajna postaja naprave, ki omogočajo oddajanje oddajnika
♦ ptt oddajni aparat telefonski ali telegrafski aparat za oddajanje sporočil; oddajni list obrazec, na katerega pošiljatelj vpiše podatke o pošiljki in pošta potrdi prevzem; oddajna knjiga knjiga z oddajnimi listi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

parabóličen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na parabolo ali paraboliko: parabolični in hiperbolični presek / parabolični zaslon / konstrukcija drame je parabolična; parabolično izražanje
♦ fiz. parabolično zrcalo zrcalo v obliki rotacijskega paraboloida; mat. parabolična interpolacija; rad. parabolična antena antena v obliki rotacijskega paraboloida

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sprejémen -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sprejem ali sprejemanje: sprejemni dnevi; sprejemni pogoji; sprejemni postopek / sprejemni oddelek; sprejemna antena antena, ki sprejema elektromagnetne valove; sprejemne naprave; sprejemna postaja naprave, ki omogočajo sprejemanje sporočil z elektromagnetnimi valovi
♦ ptt sprejemni aparat telefonski ali telegrafski aparat za sprejemanje sporočil; sprejemna knjiga knjiga, v katero se vpisujejo vrednostne pošiljke; sprejemna pošta pošta, ki prevzame pošiljko; šol. sprejemni izpit izpit za sprejem na določeno šolo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

vijáčen -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na vijak: vijačni navoj, utor; vijačna glava / vijačni ključ; vijačna matica
♦ fiz. vijačna vzmet; geom. vijačna ploskev ploskev, ki jo popiše črta, enakomerno se vrteča okrog določene premice in enakomerno se gibajoča v smeri te premice; navt. vijačni pogon pogon, pri katerem daje ladji potisno silo ladijski vijak; rad. vijačna antena antena v obliki vijačnice; strojn. vijačno kolo kolo z izrezom na obodu, ki se prilega vijaku; (vijačno) vreteno palici podoben vrtljiv del naprave, stroja z navoji za premikanje kakega drugega dela; teh. vijačni mehanizem; vijačno dvigalo dvigalo z (vijačnim) vretenom

vijáčno prisl.: vijačno zavit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

izžarévati -am nedov. (ẹ́) 

1. 1. oddajati toploto: ogrete skale izžarevajo / peč izžareva vročino
   // publ. oddajati valove, delce, sevati: radioaktivna snov izžareva / antena izžareva v tej smeri zelo malo moči
2. 2. ekspr. kazati, izražati: njen nastop izžareva veselje do življenja
   // kazati se, širiti se: iz dela izžareva velika umetniška moč
3. 3. med. širiti se z obolelega dela telesa na bližnje dele: pri žolčnem napadu izžareva bolečina pod levo lopatico

izžarevajóč -a -e: toplino izžarevajoča knjižica; izžarevajoča svetloba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sprejèm -éma m (ȅ ẹ́) 

1. 1. glagolnik od sprejeti: sprejem daril, denarja / sprejem novega zakona sprejetje
   // gostoljuben, prijazen sprejem; ekspr. leden sprejem; sprejem gostov / publ. prebivalci so tujemu gostu priredili lep sprejem so ga lepo sprejeli; zaprositi za sprejem pri predsedniku republike / sprejem novih članov v društvo; sprejem v službo, šolo / navdušen sprejem filma pri gledalcih / antena za sprejem signalov / radijski, televizijski sprejem
2. 2. družabna prireditev, namenjena srečanju povabljencev s kako pomembno osebo: veleposlanik je priredil svečan sprejem tujemu gostu v čast; udeležiti se sprejema / novoletni sprejem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sprejémati -am nedov. (ẹ̑) 

1. 1. z izražanjem svoje volje delati
   1. a) da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja: sprejemati darila, denar, podkupnino / pismene prijave sprejemamo do petnajstega aprila / sprejemati različne funkcije
   2. b) da kdo (lahko) uresničuje, kar želi v določeni zvezi z osebkom uresničevati: sprejemati pomoč, povabila / sprejemati gostoljubje, prijateljstvo
   3. c) da postane kaj veljavno: sprejemati stave / sprejemati odloke, zakone
2. 2. delati, da kdo (lahko) pride k osebku, navadno za krajši čas in z določenim namenom: sprejemati goste; gostoljubno, prijazno sprejemati / danes pacientov ne sprejemajo
3. 3. navadno v zvezi s s, z delati, da je kdo ob svojem prihodu deležen tega, kar izraža dopolnilo: sprejemati koga s smehom, ekspr. z rožami
4. 4. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom
   1. a) navadno s prislovnim določilom: v tej organizaciji sprejemajo nove delavce; na šoli sprejemajo učence z dokončano osemletko / sprejemati na stanovanje
   2. b) z glagolskim samostalnikom: sprejemati obleke v čiščenje; sprejemati kaj v popravilo
5. 5. delati, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina: sprejemati nove ideje, teorije / sprejemati besede iz tujih jezikov
   // soglašati s čim, upoštevati kaj: sprejemam vaš predlog, zahtevo / sprejemati družbene norme / sprejemati rezultate ankete s pridržki
6. 6. imeti, izražati pozitiven odnos do kakega (umetniškega) dela: nekateri so roman sprejemali, drugi odklanjali / gledalci so sprejemali njegove filme z navdušenjem
7. 7. s svojimi lastnostmi, dejavnostjo omogočati
   1. a) da kaj prehaja k osebku: sprejemati energijo, toploto; sprejemati in oddajati / rastline sprejemajo hranilne snovi iz zemlje črpajo, dobivajo; les sprejema vlago vpija, vsrkava
   2. b) da kak pojav v stiku z osebkom povzroča določen drug pojav: antena, radijska postaja sprejema signale / celice sprejemajo dražljaje
8. 8. z radijskimi, televizijskimi napravami delati, da kaj postane zaznavno: sprejemati obvestila / sprejemati televizijski program
   // ptt zapisovati sporočilo, posredovano na daljavo z Morzejevimi ali analognimi znaki: radiotelegrafist sprejema in oddaja sporočila / sprejemati Morzejeve znake spreminjati oddajane električne, svetlobne, zvočne signale v Morzejeve znake pri posredovanju sporočila na daljavo
   ♦ fiz. sprejemati elektrone; rad. sprejemati spreminjati električne signale, ki jih prenašajo elektromagnetni valovi, v zvok, sliko

sprejemajóč -a -e: poslušal jo je, z navdušenjem sprejemajoč novico

sprejéman -a -o: z odporom sprejemana zahteva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sprejéti spréjmem dov., sprejmíte tudi spréjmite; sprejél; nam. sprejét in sprejèt (ẹ́ ẹ́) 

1. 1. z izrazitvijo svoje volje narediti
   1. a) da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja: sprejeti darilo, nagrado; od nje ni hotel sprejeti denarja; rad, z veseljem to sprejmem / sprejeti v dar / sprejeti delo, službo; sprejeti funkcijo predsednika / sprejmeš? Sprejmem / kot vljudnostna fraza sprejmite moje iskrene čestitke
   2. b) da kdo (lahko) uresniči, kar želi v določeni zvezi z osebkom uresničiti: sprejeti pomoč pri delu; sprejeti prijazno ponudbo, povabilo / sprejeti prijateljstvo / sprejeti boj, izziv, sodelovanje
      ♦ šah. sprejeti remi
   3. c) da postane kaj veljavno: sprejeti stavo / v skupščini so sprejeli nov zakon / sprejeti ustrezne ukrepe za nemoteno preskrbo
2. 2. narediti, da kdo (lahko) pride k osebku, navadno za krajši čas in z določenim namenom: predsednik republike je sprejel veleposlanika; sprejeti goste, obiskovalce, stranke / sprejeti na obisk / sprejeti gosta na letališču, pri vratih pričakati
   // ekspr. na pragu jih je sprejel oster mraz so začutili
3. 3. navadno v zvezi s s, z narediti, da je kdo ob svojem prihodu deležen tega, kar izraža dopolnilo: sprejeti koga s pesmijo, ekspr. z rožami
4. 4. narediti, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom
   1. a) navadno s prislovnim določilom: sprejeti nove delavce v delovno organizacijo / šola je sprejela le najboljše učence / sprejeti koga med komuniste; sprejeti koga v svojo družbo / sprejeti koga na hrano in stanovanje; sprejeti koga pod streho nuditi mu prenočišče, hrano; sprejeti v službo / sprejeti pesem v zbirko uvrstiti
   2. b) z glagolskim samostalnikom: sprejeti čevlje v popravilo; sprejeti obleko v čiščenje
      // v zvezi z za narediti, da pride kdo z osebkom v kak odnos: sprejeti koga za zeta / sprejeti otroka za svojega posvojiti ga
5. 5. narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina: sprejeti nove ideje, teorije / sprejeti resnico priznati jo; sprejeti krščansko vero postati kristjan
   // sprejeti tujo besedo
   ● ekspr. sprejmem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava
   // soglašati s čim, upoštevati kaj: sprejeti pojasnilo, ugovor, zahtevo; sprejeti opravičilo koga opravičiti mu
   // sprejeti družbene norme
6. 6. ustvariti si, izraziti pozitiven odnos do kakega (umetniškega) dela: nekateri so knjigo sprejeli, drugi jo odklanjajo; gledalci so film lepo, zadržano sprejeli / občinstvo tega slikarja dolgo ni sprejelo
7. 7. s svojimi lastnostmi, dejavnostjo omogočiti
   1. a) da kaj preide k osebku: sprejeti energijo, toploto; sprejeti in oddati / rastlina sprejme hranilne snovi iz zemlje vsrka, dobi; les sprejme vlago vpije, vsrka
   2. b) da kak pojav v stiku z osebkom povzroči določen drug pojav: antena teh signalov ne more sprejeti / organizem sprejme dražljaj
      // biti glede na prostornino tak, da lahko pride v osebek, kar izraža dopolnilo: avtobus sprejme petdeset potnikov; ladja sprejme še petsto ton tovora / dvorana bo sprejela prve gledalce že letos bo zgrajena, uporabljena
8. 8. z radijskimi, televizijskimi napravami narediti, da kaj postane zaznavno: pilot je sprejel obvestilo po radiu
   // ptt zapisati sporočilo, posredovano na daljavo z Morzejevimi ali analognimi znaki: radiotelegrafist je obvestilo sprejel / sprejeti Morzejeve znake spremeniti oddane električne, svetlobne, zvočne signale v Morzejeve znake pri posredovanju sporočila na daljavo

sprejét -a -o: razpravljati o sprejetem načrtu; delavci, sprejeti v delovno organizacijo; predlog je sprejet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lovíti -ím nedov. (ī í) 

1. 1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega: loviti bežečega; gospodinja lovi splašeno kokoš; pes me lovi; otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš; pren., ekspr. megle se lovijo po pobočju; po zraku se lovijo snežinke
2. 2. prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj
   1. a) kar se odmika: lovil je klobuk, ki ga je odnesel veter; zaman je lovil knjige, ki so padale s police
   2. b) kar se približuje: lovili so češnje, ki jih je metal z drevesa; hodil je k reki in lovil les; loviti žogo / žarg. ta vratar slabo lovi žogo
      // delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: loviti curek v dlani; loviti vodo v škaf / ekspr. loviti solze v robec / ta priprava lovi dim, saje prestreza, zaustavlja
      // ekspr. okrasni predmeti na polici lovijo prah nanje se prah useda, na njih se nabira
3. 3. prizadevati si z roko priti do česa, kar se premika, giblje: otrok lovi visečo igračko / deklica je lovila mater za krilo / dojenček lovi dudo z usti; lovil je vejo, da bi ne padel grabil; lovil je žebelj s kleščami prizadeval si ga je dobiti med čeljusti klešč
   // ekspr. prizadevati si zajeti (kak predmet v tekočini): loviti v juhi koščke mesa; sklonil se je nad lonec in z žlico lovil fižol
   // ekspr. zbirati, nabirati: vsepovsod lovi podatke za svojo razpravo / mati je lovila delo po hišah, da so se lahko preživljali iskala
4. 4. iskati, zasledovati divjad z namenom, da se ustreli: lovci so šli lovit medveda; loviti v tujem lovišču; rad je lovil in ribaril / loviti s psi
   // iskati, zasledovati živali z namenom
   1. a) da se dobijo zaradi koristi: loviti polhe; hodila sta rake, star. rakov lovit; ribič lovi ribe / loviti na trnek, z mrežami; pren., ekspr. ta ženska te lovi v svoje mreže
   2. b) da se dobijo sploh: lovil je kobilice in jih metal ribam; loviti kresnice; otrok lovi metulje / mačka lovi miši
      // ekspr. iskati, zasledovati koga z namenom odvzeti mu svobodo: takrat so lovili mlade fante za (na) vojsko; lovijo me, kam naj se skrijem / loviti tihotapce mamil / če ga le za trenutek pustim samega, izgine od doma in kje naj ga potem lovim iščem
5. 5. ekspr. prizadevati si kaj videti ali slišati: lovila je vsako njegovo besedo, vsak gib; nastavljal je daljnogled in lovil plezalca v steni; otrok lovi pogovor odraslih / lovil je na ušesa, kaj govorijo; pren. antena lovi glasove z vsega sveta
   // naravnavati ustrezno pripravo, da bi se kaj slišalo: sedel je pred radijskim aparatom in lovil poročila; loviti signale z umetnih satelitov / med vojno so ljudje lovili tuje postaje
6. 6. ekspr. prizadevati si priti v stik s kom, sestati se s kom: mati je hodila pred šolo in lovila profesorje; loviti zdravnika zaradi informacij
   // prizadevati si pridobiti koga za moža: bil je postaven in vsa dekleta so ga lovila; tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela / loviti ženina
7. 7. ekspr. izraža, da bo stanje, kot ga določa samostalnik, glede na koga razmeroma hitro nastopilo: hitijo grabiti, da jih ne bi dež lovil; le pojdi, da te ne bo noč lovila / pog. videti je tak, kot da ga kap lovi da ga bo zadela kap; spanec me lovi postajam zaspan
8. 8. v zvezi loviti sapo, zrak težko, sunkovito dihati: ves zasopel je lovil sapo; ekspr. kar sapo je lovil od razburjenja; pren., ekspr. stara harmonika je lovila sapo
   ● nar. babica danes lovi v sosednji vasi pomaga pri porodu; ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas bodo morali hiteti; žarg., šol. ta profesor je bil znan po tem, da lovi vpraša dijaka takrat, ko ta ne pričakuje; ekspr. smrt me lovi (za vrat) kmalu bom umrl; ekspr. govornik je jecljal in lovil besede iskal primernih izrazov; ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo; žarg., šol. izpraševalec je kandidata lovil si prizadeval vprašati ga kaj, česar ne bi znal; loviti korak s časom prizadevati si prilagajati se razmeram; prizadevati si biti napreden; ekspr. vsa zmedena je lovila misli si prizadevala, da bi se zbrala; ekspr. tvoja hči in on sta malo slepe miši lovila ljubimkala; ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; ekspr. lovil je dekleta na sladke besede prizadeval si je pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. loviti koga za besedo izkoriščajoč sobesednikove izjave nenaklonjeno pripisovati mu določeno mnenje, pojmovanje; ekspr. lovilo nas bo za priprave na slavnost imeli bomo premalo časa zanje; publ. turisti lovijo zanimive prizore v objektive jih fotografirajo; publ. slikar lovi motiv v skicirko ga skicira, riše; lahko je s tujo roko kače loviti narediti, da kdo drug opravi kako nevarno delo; preg. bolje drži ga kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
   ♦ etn. loviti se otroška igra, pri kateri z izštevalnico določeni udeleženec začne loviti druge; navt. loviti veter v jadro naravnavati jadro tako, da se vanj upre veter; rib. loviti na črva, muho

lovíti se 
1. 1. prihajati v stanje, ko je zaradi priprav onemogočeno svobodno gibanje: muhe se lovijo na muholovec, v pajčevino; ribe se lovijo v nastavljeno mrežo
2. 2. prizadevati si ohraniti normalno lego, ne pasti: omahoval je in se lovil / loviti se po brvi / ekspr. ves truden se je lovil nekaj korakov za njimi opotekaje se hodil
   // stopal je po ozki brvi in lovil ravnotežje
   // prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj zaradi opore: omahnil je in se lovil za stol; pri padcu se je z roko lovil za grmovje
3. 3. ekspr. sunkovito tekati, teči: ženska se je lovila za piščanci po dvorišču; oče se lovi za sinom proti hlevu
4. 4. knjiž., v zvezi s sapa, veter narahlo zaganjati se v kaj in s tem majati, premikati: veter se ji lovi v krilo; sapa se ji lovi v lase; sapica se lovi v tanke zavese
5. 5. ekspr. ne vedeti dobro, kako kaj delati: neizkušen je, pa se lovi pri delu; pri prvi vaji se je režiser lovil; mlad umetnik se še lovi / pri utemeljevanju predloga se je precej lovil; no, morda je bilo pred kakim letom, se je v zadregi lovil / loviti se med odločitvama omahovati
6. 6. knjiž., ekspr., v zvezi z za zelo si prizadevati za dosego česa: loviti se za dobičkom, rekordi, srečo / režija se je lovila za zunanjimi efekti / loviti se za ženskami
7. 7. knjiž., s prislovnim določilom biti, obstajati, navadno v premikanju, gibanju: na stropu se lovi svetloba / močen glas se lovi po prostoru; odmev se še lovi med drevjem / smeh se lovi na njegovih ustnicah
   ● knjiž. ko je dospel do vasi, se je že mrak lovil okoli hiš se je že mračilo; ekspr. misli se mu lovijo okoli tega problema misli nanj; sneg se lovi na klobuke se useda; pri skoku so se lovili tudi na roke se dotikali tal tudi z rokami; ekspr. sončni žarki se lovijo v okna odsevajo v oknih; star. hvala se mu je prijetno lovila v ušesa rad jo je poslušal; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; ekspr. za besede se ne bova lovila nepremišljenih besed ne bova razumela drug drugemu v škodo; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; preg. na med se muhe love, na sladke besede ljudje ljudi je mogoče prevarati s prijaznimi, lepimi besedami, obljubami

lovèč -éča -e: stopal je po brvi, z rokami loveč ravnotežje; pritekel je ves znojen in loveč sapo; ribiči, loveči sulce; spuščali so se po strmini, loveč se za grmovje; tekla je za otrokom, loveč ga za roko; let lovečega ptiča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

okvíren -rna -o prid. (ȋ) 

1. 1. ki vsebuje bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: okvirne smernice gospodarskega razvoja; dati nekaj okvirnih navodil / publ.: podati v knjigi obravnavane probleme v okvirnih obrisih; določili so okvirne vsote, ki jih bodo kolektivi prispevali približne
2. 2. nanašajoč se na okvir 1: okvirna oblika / okvirno ogrodje
   ♦ agr. okvirna brana brana, ki ima ogrodje v obliki okvira; grad. okvirni podboj; jur. okvirni zakon zakon, ki vsebuje le splošne in temeljne predpise; lit. okvirna novela novela, pri kateri navadno začetni in končni del besedila uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; rad. okvirna antena

okvírno prisl.: okvirno obravnavati vprašanje; načrt je okvirno že določen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

emitírati -am nedov. in dov. (ȋ) 

1. 1. fin. dajati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet, izdajati: emitirati denar; emitirati obveznice ljudskega posojila
2. 2. fiz. oddajati valove, delce, sevati: antena emitira; radij emitira helijeva jedra
3. 3. knjiž. oddajati (po radiu, televiziji): oddajo so prvič emitirali pred dvema letoma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

impúlz -a m (ȗ) 

1. 1. knjiž. kar z močnim, navadno kratkotrajnim delovanjem povzroči, ohrani kako drugo delovanje, spodbuda: mnogi duhovni impulzi so prihajali iz te dežele; pasivno sprejema vse impulze; čakali so še na zadnji politični impulz / za svoje delovanje niso dobili nobenega impulza več; dati naši trgovini nov impulz / z oslabljenim pomenom sproščanje čustvenih impulzov
   // redko težnja, nagon: nepremagljiv impulz ga je gnal stran
2. 2. elektr. kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost, sunek: prekiniti, sprožiti impulz; kratki, močni impulzi; antena sprejema oddane impulze; jakost, pot impulza; trajanje impulza / tokovni, valovni impulz
   ♦ biol. vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; fiz. produkt nespremenljive količine in časa, sunek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sévati -am nedov. (ẹ́) 

1. 1. fiz. oddajati valove, delce: radijska antena seva; radioaktivna snov seva / sevati delce alfa in beta; sevati elektromagnetne valove
2. 2. knjiž. svetiti, sijati: skozi okna so sevale luči / strah mu je seval iz oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

teleskópski -a -o prid. (ọ̑) 

1. 1. nanašajoč se na teleskop: teleskopska cev / teleskopsko opazovanje
2. 2. teh. sestavljen iz več cevastih delov različnih premerov, ki se dajo potisniti drug v drugega: teleskopski amortizerji; teleskopska antena; teleskopske vilice
   ♦ zool. teleskopske oči oči z zelo navzven potisnjenim ali podaljšanim zrklom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

últrakratkovalóven -vna -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na ultrakratke valove: ultrakratkovalovna svetloba / ultrakratkovalovno območje
// ki deluje na ultrakratkih valovih: ultrakratkovalovni oddajnik / antena za ultrakratkovalovno telefonijo
♦ med. ultrakratkovalovna terapija terapija z ultrakratkimi valovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ozemljíti -ím dov., ozémljil (ī í) elektr. zvezati prevodni del električne naprave z zemljo: ozemljiti radijski aparat, električni štedilnik

ozemljèn -êna -o: pravilno ozemljena televizijska antena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

paraboloíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na paraboloid: paraboloidno telo
♦ rad. paraboloidna antena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

raztegníti in raztégniti -em dov. (ī ẹ́) 

1. 1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj
   1. a) večjo, največjo dolžino: raztegniti elastiko, vzmet; vrv je raztegnil, kolikor je mogel; raztegniti se kot gumi / raztegniti anteno, merski trak; mizo so morali raztegniti, da je bilo dovolj prostora za vse / raztegniti ustnice; ekspr. obraz se mu je raztegnil v nasmeh nasmehnil se je
      // ekspr. raztegnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake
   2. b) večjo, največjo površino: raztegniti kožo, usnje / raztegniti preozke čevlje
2. 2. spraviti v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztegniti krake šestila / raztegniti roke v objem razširiti
3. 3. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: raztegniti debato, pripovedovanje; govor je raztegnil za celo uro; počitnice bodo malo raztegnili podaljšali
   ● ekspr. raztegniti harmoniko zaigrati nanjo; ekspr. raztegniti meje kake države povečati, razširiti; star. raztegniti mošnjico dobro plačati, dati veliko denarja; ekspr. raztegniti oblast na sosednje dežele podrediti si jih; ekspr. raztegniti trditev, ugotovitev na celoto posplošiti; ekspr. veselo je raztegnil usta se zasmejal
   ♦ šport. raztegniti mišice s posebnimi vajami sprostiti mišice in vezno tkivo

raztegníti se in raztégniti se 
1. 1. postati večji po dolžini, širini: čevlji so se raztegnili; majica se je pri pranju raztegnila; to blago se rado raztegne
   // postati daljši: kolona se je raztegnila / skozi vas se je sprevod zelo raztegnil
2. 2. nav. ekspr. doseči daljšo časovno razsežnost: pogovor se je raztegnil / parjenje se pri teh živalih lahko raztegne v pozno pomlad
3. 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na razmeroma veliki površini: po nebu so se raztegnili temni oblaki
   ● ekspr. dan se je raztegnil in noči skoraj ni bilo podaljšal; ekspr. to se mu bo raztegnil obraz, ko bo to slišal bo razočaran, neprijetno presenečen

raztégnjen -a -o: raztegnjen pas; obraz je imel grdo raztegnjen; raztegnjena antena; raztegnjena elastika; dolga, raztegnjena kolona vojakov; raztegnjena zgodba; ob obali raztegnjeno mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.