Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
aktualizácija -e ž (á)
prilagoditev sodobnemu pojmovanju, problematiki, posodobljenje: aktualizacija antične drame; aktualizacija pouka; težnja po aktualizaciji poezije / aktualizacija vprašanja sprožitev, oživitev
SSKJ²
antíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov
Tolkala
antíčne činéle -ih -él ž
Jezikovna
Bretanja ali Bretanija?

Med pisanjem elektronskega sporočila v brskalniku v okolju Windows mi je sistem moj zapis besede Bretanja podčrtal z rdečo in predlagal zapis Bretanija. Sem preveril s Franom in je dal prav meni. A vendarle - domnevam, da si Google ali pa Microsoft črkovalnika za slovenščino nista sama izmislila, pač pa ga tako ali drugače dobila iz slovenskih logov, kar pomeni, da ima kdo pri nas drugačno mnenje kot Fran. Na Gigafidi ima (pravilna) Bretanja sicer 461 konkordanc, (napačna?) Bretanija pa tudi kar 252.

Kaj menite? Bi kazalo dopustiti obojno rabo? Po moje bi bila pisava Bretanija celo bolj skladna s sistemom slovenskega jezika, saj se imena držav in pokrajin pogosto končujejo na -ija, tudi tiste, ki se v izvirniku končujejo na -nja (kot Sardegna = Sardinija). Kaže, da je Bretanja (Bretagne) tu izjema.

Celotno geslo eSSKJ
čistúnski čistúnska čistúnsko pridevnik [čistúnski]
    1. navadno slabšalno ki si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno purističen
      1.1. navadno slabšalno ki kaže, izraža tako prizadevanje; SINONIMI: navadno slabšalno purističen
    2. ekspresivno ki pretirano skrbi za čistočo, higieno, red
      2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako skrb
ETIMOLOGIJA: ↑čistun
Gledališče
deus ex machina -a -- -- m
Celotno geslo eSSKJ16
efezirski -a -o pridevnik
ki se nanaša na antične Efežane; SODOBNA USTREZNICA: efeški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ
epigrám epigráma samostalnik moškega spola [epigrám]
    iz literarne vede kratka zbadljiva pesem z duhovitim, satiričnim poudarkom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Epigramm in lat. epigramma iz gr. epígramma ‛napis’, iz epígraphō ‛napišem’, iz epí ‛na, nad’ + gráphō ‛slikam, rišem, pišem, vklešem’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ16
esej -a samostalnik moškega spola
pripadnik antične mistične judovske sekte, ki je zagovarjala asketsko življenje, celibat in skupno lastnino; SODOBNA USTREZNICA: esen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ
girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda]
    1. daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku
      1.1. okrasni trak iz različnih materialov
    2. iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna
    3. ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...
SSKJ²
harmóničnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture; objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo
Svetokriški
Helena ž osebno lastno ime Helena: bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi, kakor Helena im. ed. (V, 15) ǀ vſy lepi Narciſſi, inu lepe Helene im. mn. letem perglihane ſo ene negnuſne Spake (V, 187) Heléna, gr. Ἑλένη, zgled antične ženske lepote, hči Zevsa in Lede, Menelajeva žena, ki jo je Paris odpeljal v Trojo, kar je bil razlog trojanski vojni; → Elena.
Gledališče
humanístično gledalíšče -ega -a s
SSKJ²
izobrázba -e ž (ȃ)
1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična izobrazba ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture; politehnična izobrazba ki obsega teoretično in praktično poznavanje osnov tehnike; splošna izobrazba ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti; strokovna izobrazba / njegova vsestranska izobrazba ni bila dovolj upoštevana izobraženost, razgledanost
// stopnja glede na opravljeno šolanje v določenem šolskem sistemu: navesti v prošnji izobrazbo; stopnja izobrazbe; predpis o minimalni izobrazbi za določena delovna mesta / nižja ali osnovnošolska, srednja ali srednješolska, visoka ali visokošolska izobrazba; ima nepopolno srednjo izobrazbo / šolska izobrazba
2. glagolnik od izobraziti ali izobraževati:
a) naloga zavoda je izobrazba kadrov za gospodarstvo; skrbeti za izobrazbo žensk; pravica do izobrazbe / vzgoja in izobrazba v predšolski dobi izobraževanje
b) potrebna je izobrazba okusa
c) izobrazba zemeljskih plasti
● ljudje renesanse niso priznali druge izobrazbe razen antične kulture
♦ šol. formalna izobrazba ki jo izkazuje spričevalo določene šole; priznana izobrazba ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja
Celotno geslo ePravopis
Izola
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Izole samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
IZGOVOR: [ízola], rodilnik [ízole]
BESEDOTVORJE: Izolan tudi Izolčan, Izolanka tudi Izolčanka, Izolanov tudi Izolčanov, Izolankin tudi Izolčankin, izolski
Gledališče
klasicístična tragédija -e -e ž
Celotno geslo eSSKJ
kóderkóli; in kóder kóli prislov [kódərkóli]
    1. navadno v zvezi od koderkoli izraža poljubnost, neomejenost prostora, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
    2. navadno v zvezi od koderkoli, kot veznik izraža poljuben, neomejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
ETIMOLOGIJA: ↑koder koli
Tolkala
krotáli -ov m
Svetokriški
Macedonar -ja m prebivalsko lastno ime Makedonec: Macedonary im. mn., kadar ſo bily Perſianskiga Krajla Dariusa vieli, s' slatimi ketinamy ſo bily svesali (IV, 476) ǀ Mocedonary im. mn. nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti (I/1, 228) Makedónci, gr. Μακεδόνες, prebivalci antične Makedonije
Gledališče
modêrni plés -ega -a m
Število zadetkov: 41