Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Aristotel
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aristotela imenovalnik tudi Aristoteles samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grški filozof
IZGOVOR: [aristótel] imenovalnik tudi [aristóteles], rodilnik [aristótela]
BESEDOTVORJE: Aristotelov
Pravopis
Aristótel -a m, im. tudi Aristóteles oseb. i. (ọ̑; ọ́) |grški filozof|
Svetokriški
Aristoteles -la m osebno lastno ime Aristotel: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles im. ed. Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Aristoteles im. ed. pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu Aristotela rod. ed., Kateri pravi Aristótel, gr. Ἀριστοτέλης (384–322 pr. Kr.), slavni filozof, Platonov učenec
Celotno geslo ePravopis
aristotelik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
aristotelika samostalnik moškega spola
privrženec filozofske smeri, ki temelji na načelih Aristotelovega nauka
IZGOVOR: [aristótelik], rodilnik [aristótelika] tudi [aristotélik], rodilnik [aristotélika]
BESEDOTVORJE: aristotelikov
Celotno geslo ePravopis
aristotelizem
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
aristotelizma samostalnik moškega spola
filozofska smer, ki temelji na načelih Aristotelovega nauka
IZGOVOR: [aristọtelízəm], rodilnik [aristọtelízma]
Celotno geslo ePravopis
Aristotelov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aristotelova Aristotelovo pridevnik
IZGOVOR: [aristótelou̯], ženski spol [aristótelova], srednji spol [aristótelovo]
Celotno geslo ePravopis
aristotelski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
aristotelska aristotelsko in aristotelovski aristotelovska aristotelovsko pridevnik
IZGOVOR: [aristótelski] in [aristótelou̯ski]
Celotno geslo Frazemi
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
Celotno geslo Frazemi
grád Frazemi s sestavino grád:
gradíti gradôve v oblákih, obétati zláte gradôve, obljúbljati gradôve v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradove v obláke, zláte gráde si obétati, zláti gradôvi
koprnéti koprním dovršni glagol [kopərnéti]
    1. zelo, nezadržno si želeti koga, česa
      1.1. ekspresivno doživljati močno, izrazito občutje, zlasti negotovost, strah
ETIMOLOGIJA: = češ. koprnět ‛dreveneti, otrdevati’, morda sorodno s kopneti - več ...
SSKJ²
licêj -a m (ē)
1. srednja šola za splošno izobrazbo, gimnazija: obiskovati licej
2. pog., med obema vojnama Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani: ravnatelj liceja
3. do 1848 vmesna šola z več oddelki med šestletno gimnazijo in univerzo: graški, ljubljanski licej
4. pri starih Grkih šola, v kateri je predaval Aristotel: licej v Atenah
♦ 
šol. dekliški licej nekdaj šestletna srednja šola za splošno izobrazbo ženske mladine
Celotno geslo Frazemi
múca Frazemi s sestavino múca:
ti je múca jezík snédla
Celotno geslo Frazemi
nebésa Frazemi s sestavino nebésa:
bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v nebésih, bíti [kot] v sêdmih nebésih, [kot] v devêtih nebésih, kot v nebésih, [kot] v sêdmih nebésih, počútiti se [kot] v devêtih nebésih, počútiti se kot v nebésih, počútiti se [kot] v sêdmih nebésih, povzdigováti kóga v nebésa, povzdigováti kóga v nebésa, živéti [kot] v devêtih nebésih
Jezikovna
Ohranjanje mehkega ć v priimkih pri sklanjanju – »Dončić Dončića ...«

Zanima me, kako se sklanja srbsko-hrvaške priimke na ć. Ali Dončić DončiĆa ali Dončić DončiČa?

Jezikovna
Pisanje rimskih oz. latinskih osebnih imen: »Marcus Claudius Rufus«

Zanima me, kako naj se zapišejo rimska oz. latinska osebna imena. Ali jih je treba posloveniti ali pustiti v izvirni obliki? In če naj se imena poslovenijo, kako potem v naslednjih dveh primerih?

Primera: Marcus Claudius Rufus, Caius Secundinus Secundus

Celotno geslo ePravopis
princ
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
princa samostalnik moškega spola
plemiški naziv
IZGOVOR: [prínc], rodilnik [prínca]
BESEDOTVORJE: prinčev
žaloígra žaloígre samostalnik ženskega spola [žaloígra]
    1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: tragedija
      1.1. drama z žalostnim, nesrečnim koncem
    2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno tragedija
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Trauerspiel iz žal + igra
Število zadetkov: 17