- iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol
ETIMOLOGIJA: ↑leden
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
ledeník ledeníka samostalnik moškega spola [ledeník]
ETIMOLOGIJA: ↑leden
ETIMOLOGIJA: ↑leden
Celotno geslo
eSSKJ
lípan lípana samostalnik moškega spola [lípan]
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìpān, češ. lipan < pslov. *lipanъ, sorodno še nar. rus. lipenь < *lipenь, nejasnega izvora, morda iz ↑lipa - več ...
- sladkovodna riba s sivkastim in rumenkastim trupom in veliko pisano hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Thymallus thymallus
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìpān, češ. lipan < pslov. *lipanъ, sorodno še nar. rus. lipenь < *lipenь, nejasnega izvora, morda iz ↑lipa - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca]
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
- 1. manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes
- 1.1. samica te živali
- 1.2. manj formalno krzno te živali
- 2. ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak
- 3. v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov
- 4. v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
zràk zráka m (ȁ á)
1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje: ali je tudi na drugih planetih zrak; plast zraka okrog zemlje
2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino: zrak se dviga navzgor; zrak migota, ekspr. trepeta od vročine; mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak; z dimom, vlago nasičen zrak; zrak nad vzhodno Evropo se je ohladil; zrak v industrijskih predelih je zelo onesnažen; gibanje, kroženje zraka; gostota, temperatura, tlak zraka; plasti zraka; tok zraka / arktični, celinski, polarni, tropski zrak; morski, planinski zrak
3. ta zmes, ki jo dihajo živa bitja: ves zasopel lovi zrak; vdihniti, globoko zajeti zrak; zadržati zrak v pljučih; življenje brez zraka ni mogoče
4. ta zmes, ki napolnjuje kak zaprt prostor, napravo: izpustiti zrak iz balona; izsesati zrak; vlažiti zrak v sobi; v prostoru je dober, izrabljen, ekspr. obupen zrak; dovod zraka
5. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino: puščica je švistnila skozi zrak; ustreliti v zrak; ptice so krožile po zraku / napad iz zraka; pogled, posnetek iz zraka; imeti vojaško premoč v zraku
// s to zmesjo napolnjen prostor okoli česa, nad tlemi: košarkar je skočil v zrak in vrgel žogo v koš; s svežnjem papirja maha po zraku; pes je kost ujel v zraku / s prsti nekaj piše v zrak / gole veje dreves štrlijo v zrak
6. v prislovni rabi, s predlogom izraža prostor zunaj stavbe, v naravi: iti malo na zrak; igrati se na zraku; na zraku sušiti kože, les; sprehajati se po svežem zraku
● zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; ekspr. pomenil mu je toliko kot zrak nič; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je svoboden, na prostosti; ekspr. od zraka se ne da živeti brez sredstev, dohodkov; lov. žarg. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; ekspr. pognati, poslati, spustiti bunker, most, hišo v zrak razstreliti; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; ekspr. hiti, da vse frči po zraku zelo; ekspr. to je v zraku na neki ne popolnoma jasen, otipljiv način obstaja; se bo verjetno zgodilo; ekspr. vprašanje je obviselo v zraku nihče ni odgovoril nanj; viseti v zraku ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; ekspr. trditve visijo v zraku so neprepričljive, neutemeljene
♦ fiz. komprimirani zrak; med. residualni zrak ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu; meteor. nasičeni zrak ki vsebuje glede na temperaturo najvišjo mogočo količino vodne pare; suhi ki ima razmeroma nizko, vlažni zrak ki ima razmeroma visoko relativno vlago; navpično, vodoravno gibanje zraka; jedro hladnega zraka; prodor hladnega zraka; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku
1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje: ali je tudi na drugih planetih zrak; plast zraka okrog zemlje
2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino: zrak se dviga navzgor; zrak migota, ekspr. trepeta od vročine; mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak; z dimom, vlago nasičen zrak; zrak nad vzhodno Evropo se je ohladil; zrak v industrijskih predelih je zelo onesnažen; gibanje, kroženje zraka; gostota, temperatura, tlak zraka; plasti zraka; tok zraka / arktični, celinski, polarni, tropski zrak; morski, planinski zrak
3. ta zmes, ki jo dihajo živa bitja: ves zasopel lovi zrak; vdihniti, globoko zajeti zrak; zadržati zrak v pljučih; življenje brez zraka ni mogoče
4. ta zmes, ki napolnjuje kak zaprt prostor, napravo: izpustiti zrak iz balona; izsesati zrak; vlažiti zrak v sobi; v prostoru je dober, izrabljen, ekspr. obupen zrak; dovod zraka
5. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino: puščica je švistnila skozi zrak; ustreliti v zrak; ptice so krožile po zraku / napad iz zraka; pogled, posnetek iz zraka; imeti vojaško premoč v zraku
// s to zmesjo napolnjen prostor okoli česa, nad tlemi: košarkar je skočil v zrak in vrgel žogo v koš; s svežnjem papirja maha po zraku; pes je kost ujel v zraku / s prsti nekaj piše v zrak / gole veje dreves štrlijo v zrak
6. v prislovni rabi, s predlogom izraža prostor zunaj stavbe, v naravi: iti malo na zrak; igrati se na zraku; na zraku sušiti kože, les; sprehajati se po svežem zraku
● zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; ekspr. pomenil mu je toliko kot zrak nič; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je svoboden, na prostosti; ekspr. od zraka se ne da živeti brez sredstev, dohodkov; lov. žarg. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; ekspr. pognati, poslati, spustiti bunker, most, hišo v zrak razstreliti; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; ekspr. hiti, da vse frči po zraku zelo; ekspr. to je v zraku na neki ne popolnoma jasen, otipljiv način obstaja; se bo verjetno zgodilo; ekspr. vprašanje je obviselo v zraku nihče ni odgovoril nanj; viseti v zraku ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; ekspr. trditve visijo v zraku so neprepričljive, neutemeljene
♦ fiz. komprimirani zrak; med. residualni zrak ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu; meteor. nasičeni zrak ki vsebuje glede na temperaturo najvišjo mogočo količino vodne pare; suhi ki ima razmeroma nizko, vlažni zrak ki ima razmeroma visoko relativno vlago; navpično, vodoravno gibanje zraka; jedro hladnega zraka; prodor hladnega zraka; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
arktičen
Predlog
arktična arktično pridevnikIZGOVOR: [árktičən], ženski spol [árktična], srednji spol [árktično]
PRIMERJAJ: Arktični ocean
Celotno geslo
ePravopis
Arktični arhipelag
Predlog
Arktičnega arhipelaga samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
otočje v Arktičnem oceanu
IZGOVOR: [árktični arhipelák], rodilnik [árktičnega arhipelága]
BESEDOTVORJE: arktičnoarhipelaški
Celotno geslo
ePravopis
Arktični ocean
Predlog
Arktičnega oceana samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ocean, ki obkroža Arktiko
IZGOVOR: [árktični oceán], rodilnik [árktičnega oceána]
PRIMERJAJ: arktičen
Celotno geslo
ePravopis
Arktika
Predlog
Arktike samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Zemljinega površja
severno polarno območje
IZGOVOR: [árktika], rodilnik [árktike]
BESEDOTVORJE: arktični
Celotno geslo
ePravopis
evroarktični
Predlog
evroarktična evroarktično pridevnikevropski in arktični
IZGOVOR: [éu̯roárktični]
PRIMERJAJ: evropsko-arktični
Celotno geslo
ePravopis
Kanadski arhipelag
Predlog
Kanadskega arhipelaga samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
drugo ime za Arktični arhipelag
IZGOVOR: [kánatski arhipelák], rodilnik [kánatskega arhipelága]
BESEDOTVORJE: kanadskoarhipelaški
Celotno geslo
ePravopis
Severno ledeno morje
Predlog
Severnega ledenega morja samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
drugo ime za Arktični ocean
IZGOVOR: [séverno ledéno mórje], rodilnik [sévernega ledénega mórja]
BESEDOTVORJE: severnoledenomorski
PRIMERJAJ: Arktični ocean
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
árktični -a -o prid.
ki je v zvezi s polarnim območjem okoli severnega tečaja
SINONIMI:
knj.izroč. severnopolarni
GLEJ ŠE: tečajnik
Botanični terminološki slovar
Botanika
Botanika
Botanika
Botanika
Botanika
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 46
Dostopnost