Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
gólding -a m (ọ̑)
agr. hmelj, ki bujno raste in daje pivu posebno aromo: pridelovati golding / savinjski golding
Celotno geslo Sinonimni
hmélj -a m
kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni za proizvodnjo piva uporabljani plodovipojmovnik
SINONIMI:
publ. zeleno zlato
Celotno geslo eSSKJ
hokaído kot pridevnik [hokaído]
STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido
Celotno geslo eSSKJ
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]
    1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
    2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
SSKJ²
jamájka -- v prid. rabi (ȃ)
gastr., v zvezi jamajka rum originalni rum z močno aromo in visoko stopnjo alkohola: jamajka rum in kubanski rum
Celotno geslo eSSKJ
jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža]
    2. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež
STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo Kostelski
koštati ► ˈkọːštat -an dov.
SSKJ²
kubánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Kubance ali Kubo: kubanski revolucionarji
♦ gastr. kubanski rum originalni rum z manj močno aromo in manjšo stopnjo alkohola
Celotno geslo Frazemi
kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge, béla kúga, braníti se kóga/čésa kot kúge, čŕna kúga, da bi kúga kóga, da bi kúga pobrála kóga, izogíbati se kóga/čésa kot kúge, ogíbati se kóga/čésa kot kúge, razšíriti se kot kúga, smrdéti kàkor kúga, smrdéti kot kúga, šíriti se kot kúga, zaudárjati kot kúga
Celotno geslo eSSKJ
marakúja marakúje samostalnik ženskega spola [marakúja]
    1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi cvetovi z belimi in vijoličastimi nitastimi izrastki in užitnimi temno vijoličastimi ali rumenimi jajčastimi plodovi z veliko semeni; primerjaj lat. Passiflora edulis
      1.1. plod te rastline, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek. nem. Maracuja in port. maracujá iz nekega indijan. jezika - več ...
Celotno geslo eSSKJ
merlót merlóta samostalnik moškega spola [merlót]
    1. vinska trta s temno modrimi grozdi, ki se goji v toplih in suhih krajih in iz katere pridelujejo več vrst vin, po izvoru iz Francije
      1.1. rdeče vino s sadno aromo jagodičevja iz grozdja te trte
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. merlot, it. merlòt ali frc. merlot, iz furl., it. merlo, frc. merle ‛ptica kos’ < lat. merula, prvotno torej ‛pijača takšne barve kot kos’
Celotno geslo eSSKJ
nazóbčanec nazóbčanca samostalnik moškega spola [nazópčanəc]
STALNE ZVEZE: užitni nazobčanec
ETIMOLOGIJA: ↑nazobčan
Celotno geslo Vezljivostni G
očárati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj intenzivno čustveno vplivati na koga
Prijateljeva bolečina ga je /močno/ očarala.
SSKJ²
ouzo in úzo -a [úzo] m (ȗ)
grška žgana pijača z aromo janeža: natočiti, piti ouzo; kozarec ouza; vino, pivo in ouzo
Celotno geslo Kostelski
pokoštati ► pȯˈkọːštat -an dov.
SSKJ²
pokúsiti -im dov., pokúšen (ú ȗ)
dati v usta ali popiti, pojesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokusila je kavo, če je dovolj sladka; vino je pokusil, nato pa popil; kuharica jed večkrat pokusi / prinesla jim je pokusit, kakšno potico je spekla; povabil jih je, da bi pokusili novo vino
// ekspr., navadno z nikalnico malo popiti, pojesti: kruha ni niti pokusil; vino je samo pokusil / črne kave sploh ne pokusi pije; svinine še dolgo ne bo smel pokusiti jesti / pokusite no kakšen piškot kot povabilo pojejte, vzemite
Celotno geslo Sinonimni
pokúsiti -im dov.
kaj dati v usta ali popiti, pojesti majhno količino česa, da se ugotovi kakovost zlasti glede na okus in aromo
SINONIMI:
pog. poskusiti, neknj. pog. probati
SSKJ²
pokúšati -am nedov. (ú)
dajati v usta ali piti, jesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokušati jedi in pijače; strokovno pokušati / pokušal je grozdje, če je že dovolj zrelo / ekspr.: v zidanici so pokušali novo vino pili; pazi, da ne boš preveč pokušal, ko boš pretakal
// ekspr., navadno z nikalnico malo piti, jesti: jej, nikar samo ne pokušaj; kosilo je le pokušala
Celotno geslo Sinonimni
pokúšati -am nedov.
kaj dajati v usta ali piti, jesti majhne količine česa, da se ugotovi kakovost zlasti glede na okus in aromo
SINONIMI:
pog. poskušati
SSKJ²
pokúšina -e ž (ȗ)
ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: ponuditi v pokušino; vabiti na brezplačno pokušino; vinska pokušina; ogled, razstava in vodena pokušina vin
Število zadetkov: 50