Predlog
Agulhasa samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
rt v Afriki
IZGOVOR: [agúljas], rodilnik [agúljasa]
BESEDOTVORJE: agulhaški
Zadetki iskanja
Celotno geslo
ePravopis
Agulhas
Celotno geslo
ePravopis
Atlantik
Predlog
Atlantika samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
skrajšano ime za Atlantski ocean
IZGOVOR: [atlántik], rodilnik [atlántika]
BESEDOTVORJE: atlantski
PRIMERJAJ: Atlantski ocean
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Atlantski ocean
Predlog
Atlantskega oceana samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ocean med Evropo, Afriko ter Severno in Južno Ameriko
IZGOVOR: [atlántski oceán], rodilnik [atlántskega oceána]
BESEDOTVORJE: atlantski
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
Átlantski oceán – glej ātlas1
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
jegúlja -e ž (ú)
1. dolga sladkovodna riba kačaste oblike, ki se hodi drstit na Atlantski ocean: jegulje potujejo na drstišča; loviti jegulje; gibčen kot jegulja; izvil se mu je iz rok kot jegulja; če so od njega kaj zahtevali, se je znal izmuzniti kakor jegulja zelo spretno, iznajdljivo
2. ekspr. neodkrit, zvit, priliznjen človek: ima ga za jeguljo in podpihovalca
1. dolga sladkovodna riba kačaste oblike, ki se hodi drstit na Atlantski ocean: jegulje potujejo na drstišča; loviti jegulje; gibčen kot jegulja; izvil se mu je iz rok kot jegulja; če so od njega kaj zahtevali, se je znal izmuzniti kakor jegulja zelo spretno, iznajdljivo
2. ekspr. neodkrit, zvit, priliznjen človek: ima ga za jeguljo in podpihovalca
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
lúža -e ž (ú)
1. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo: na cesti so luže; prestopiti lužo; hoditi po lužah
// plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: blatna luža; luža sredi vasi / vaška luža / napajati na luži
2. navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: pod umivalnikom je luža / pobrisati luže vina; umorjeni je ležal v luži krvi
● ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli, potovali čez (veliko) lužo čez (Atlantski) ocean
1. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo: na cesti so luže; prestopiti lužo; hoditi po lužah
// plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: blatna luža; luža sredi vasi / vaška luža / napajati na luži
2. navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: pod umivalnikom je luža / pobrisati luže vina; umorjeni je ležal v luži krvi
● ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli, potovali čez (veliko) lužo čez (Atlantski) ocean
Celotno geslo
Frazemi
lúža Frazemi s sestavino lúža:
čez velíko lúžo, iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, iz lúže v mláko, iz mláke v lúžo, velíka lúža
čez velíko lúžo, iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, iz lúže v mláko, iz mláke v lúžo, velíka lúža
SSKJ²
móder1 -dra -o prid. (ọ́)
ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina
ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina
- módro prisl.:
modro pobarvana ploskev; modro žareča žica / piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.:, knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem
♦ metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C
SSKJ²
oceán -a m (ȃ)
1. široko, odprto morje, ki pokriva večino zemeljskega površja: odpluli so na ocean; pluti po oceanu; globina, usedline oceana; pren., knjiž. ocean življenja
// navadno s prilastkom del tega morja: umiranje oceanov / Atlantski, Indijski, Tihi ocean
● ekspr. dolgo si je služil kruh onstran oceana v Ameriki
2. knjiž., ekspr., s prilastkom velika količina, množina: ocean hiš, ljudi; popil je cel ocean vina / ocean trpljenja
♦ meteor. zračni ocean ozračje
1. široko, odprto morje, ki pokriva večino zemeljskega površja: odpluli so na ocean; pluti po oceanu; globina, usedline oceana; pren., knjiž. ocean življenja
// navadno s prilastkom del tega morja: umiranje oceanov / Atlantski, Indijski, Tihi ocean
● ekspr. dolgo si je služil kruh onstran oceana v Ameriki
2. knjiž., ekspr., s prilastkom velika količina, množina: ocean hiš, ljudi; popil je cel ocean vina / ocean trpljenja
♦ meteor. zračni ocean ozračje
Celotno geslo
ePravopis
Panamski prekop
Predlog
Panamskega prekopa samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
prekop, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean
IZGOVOR: [pánamski prekòp], rodilnik [pánamskega prekópa]
PRIMERJAJ: panamski
Geografija
SSKJ²
premostíti -ím dov., premóstil (ī í)
1. narediti navadno most čez kaj: vojaki so premostili reko / premostiti železniško progo / ekspr. s tem mostom bo avtocesta v enem loku premostila dolino / ekspr. letala so premostila Atlantski ocean
2. nav. ekspr. premagati, obvladati: premostiti nasprotja, ovire, težave / premostiti prepad med zaostalostjo in napredkom / premostiti zadrego / problem so že premostili rešili
1. narediti navadno most čez kaj: vojaki so premostili reko / premostiti železniško progo / ekspr. s tem mostom bo avtocesta v enem loku premostila dolino / ekspr. letala so premostila Atlantski ocean
2. nav. ekspr. premagati, obvladati: premostiti nasprotja, ovire, težave / premostiti prepad med zaostalostjo in napredkom / premostiti zadrego / problem so že premostili rešili
- premostèn in premoščèn -êna -o:
ko se je vrnil domov, je bil jarek že premosten; premostena nasprotja
Jezikovna
Prevajanje občnoimenskih prvin zemljepisnih imen
Zakaj se v nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih občnih sestavin ne prevaja (primer: New York)?
Geografija
Geografija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost