Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
grám.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |atomski masi ustrezna količina v gramih| grámatóm, grámmolékula, grámkaloríja
SSKJ²
grámatóm -a m (ȃ-ọ̑)
kem. masa elementa v gramih, ki številčno ustreza njegovi atomski masi: dva gramatoma vodika se spajata z enim gramatomom kisika
SSKJ²
izotóp -a m (ọ̑)
fiz. element v obliki, ki se po atomski masi razlikuje od drugih oblik tega elementa: uranovi izotopi / zdravljenje z radioaktivnimi izotopi
Geografija
koordinírani svetôvni čàs -ega -ega čása m
Terminološka
Koordinirani univerzalni čas
V slovenščini imamo kar nekaj izrazov za angleški termin UTC ( Coordinated Universal Time ), ki označuje mednarodno sprejet standardni čas. Že v Evrotermu imamo tri izraze: univerzalni koordinirani čas , usklajeni univerzalni čas  in usklajeni svetovni čas , ki je celo priporočen. A nisem prepričana, da je slednji najboljši. Na Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje so povedali, da uporabljajo koordinirani univerzalni čas . Na spletu je najpogostejši univerzalni koordinirani čas . Prosim vas za mnenje, katerega od naštetih izrazov bi priporočili glede na rabo in jezikovno ustreznost.
Geografija
mednárodni atómski čàs -ega -ega čása m
Jezikovna
Mobilna številka ali mobilna telefonska številka?

Zanima me, kateri od izrazov mobilna številka ali mobilna telefonska številka je najbolj ustrezen, ko govorimo o številki mobilnega telefona.

Celotno geslo Frazemi
nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi
Geografija
TAI TAI-ja m
SSKJ²
triáda -e ž (ȃ)
1. skupina treh enot, trojica: uvrščati elemente v triade; triade barv; triada rimskih božanstev
2. šol. okvirno določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli, triletje: v novem delu šole so štiri učilnice za učence druge triade; šolanje, znanje po triadah / prva, druga, zadnja triada devetletke
3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci; trias: ostanki plazilcev iz triade
♦ 
filoz. dialektična triada teza, antiteza, sinteza kot osnovne stopnje razvoja; kem. triada skupina treh elementov s podobnimi kemičnimi lastnostmi in približno enakimi razlikami v atomski masi
SSKJ²
úpanje -a s (ȗ)
1. duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja: upanje nastane, se okrepi, utrdi; ekspr. upanje v njem gori, pojema, se poraja, živi; ekspr. v njem je vstalo, zraslo novo upanje; umirati brez upanja; biti poln upanja; ekspr. iskra, plamen, žarek upanja / ekspr. upanje se jim sveti v očeh
// duševno stanje, ko se zaželeno kaže mogoče, dosegljivo: vdaja se upanju, da ga ne bodo odkrili; srečanje obeh državnikov krepi upanje na ustavitev atomskih poskusov; dosedanji dosežki vzbujajo upanje, da bo načrt uresničen; močno, negotovo, neutemeljeno, trdno, veliko upanje; upanje na službo, v zmago je bilo vse manjše / živi v upanju, da se bo sin vrnil / ob koncu pisma v upanju, da ste zdravi, vas prisrčno pozdravljam
2. kar se upa: upanje se izpolni, uresniči, ekspr. splava po vodi; zavreči, ekspr. pokopati upanje; bolezen mu je uničila vsa upanja; slepiti se z upanjem na njihovo privolitev; majhno, veliko, skrito, tiho upanje
3. v povedni rabi izraža možnost uresničitve česa: ob atomski vojni ni nobenega upanja, da bi preživeli; le malo upanja je, da bodo dosegli drugo mesto; v tem položaju ni upanja na rešitev
4. ekspr., navadno s prilastkom kar lahko pomaga: to zdravilo je novo, zadnje upanje za bolnike / sin je bil njeno edino upanje
// kdor ima take lastnosti, da je lahko uspešen: bil je največje upanje gledališča; ti pesniki so upanje naše književnosti
5. v prislovni rabi, v zvezi na upanje brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo: ni jim hotel dati pijače na upanje; dobiti, kupiti kaj na upanje
● 
zanj ni več upanja njegovo stanje, položaj se ne bo izboljšal; umrl bo; dajati upanje dekle mu ni dajalo upanja ni kazalo naklonjenosti njegovemu snubljenju; v težavah jim je dajal upanje jih je spodbujal; zdravnik ne daje, nima dosti upanja, da bo pacient ozdravel meni, da je malo možnosti; novo zdravilo daje upanje v ozdravitev zaradi njegove uspešnosti je ozdravitev mogoča; imeti upanje še ima upanje, da bo prišla pomoč še upa; publ. nima nobenega upanja, da bi dosegel prvo mesto možnosti; publ. akcija nima upanja na uspeh ne kaže, da bo uspela; ekspr. izgubil je vsako, zadnje upanje, da ga bo našel ne upa več, ne zdi se mu več mogoče; izrazil je upanje, da se bodo še videli rekel je, da upa; star. staviti upanje na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; z upanjem gledati v prihodnost meniti, da bo prihodnost boljša; ekspr. dežela upanja dežela, kjer bi se zaželeno lahko uresničilo
♦ 
mat. matematično upanje število, ki izraža povprečno vrednost spremenljivke; rel. vera, upanje, ljubezen
SSKJ²
uprašíti -ím dov., uprášil (ī í)
1. spremeniti v prah: uprašiti kamnino; ob atomski eksploziji se je morsko dno uprašilo / uprašiti jajca, mleko
2. zastar. zaprašiti: pri hoji je uprašil čevlje; obleka se je uprašila
    uprašèn -êna -o:
    uprašena kreda; fino uprašena snov
Jezikovna
Vprašanje iz kemije: »večatomska« molekula ali »večatomna« molekula?

Katera oblika pridevnika je v naslednjem primeru ustrezna: večatomna ali večatomska molekula? Glede na skladenjsko podstavo ('taka, ki je iz več atomov') predvidevam, da večatomna.

SSKJ²
znánstvenik -a m (ȃ)
kdor se ukvarja z znanostjo: razviti se v znanstvenika; odkritje, teorija znanstvenika / atomski znanstvenik; znanstvenik sociolog
Število zadetkov: 34