Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
amiti2 [āmíti āmgrẹ́m] ali [amíti amgrẹ́m] (aniti, an iti) nedovršni glagol

tikati se, zadevati

PRIMERJAJ: amtikati, amzadeti

Vorenc
aniti (an iti) nedov.F8, attinetantizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; mea interesttú mene angrè; me concernitmene angrè; me non concernitmene nyzh an ne grè; puerilis, -leotrozhki, kar otrokom ſliſhi, ali yh angrè, otrozhji; quid ad te? kai tebe angrè, kai je tebi mari? raré forensiumkar pravd angrè; tua interesttebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu
Vorenc
antikati nedov.F2, attinetantizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; concerneregledati, antikati
Vorenc
anzadeti dov.F4, attinetantizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tu ſluṡhi; jus actionumpraviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dovgovanîa anṡedene; jus rerumpraviza, katera blagá anṡedene; jus personarumpraviza katera persono anṡedene
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Vorenc
potreben prid.F20, attinetantizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; egens, egenus, -a, -umpotrében; expiabile bellumena potrébna voiṡka; indigenspotrében; indiguus, -a, -umvbóg, potrében ṡromák; inops, -pisvbóg, potrében, kateri nyzh néma, ſromák, vbuṡhiz; mendosus, -a, -umpolhen falenîa, potreben poprave; miserabundus, -a, -umzhes kateriga ſe je potrébnu vſmiliti; neceſsariò, neceſsarièṡa potrébe volo, potrébnu; neceſsarius, -a, -umpotrében; neceſse, neceſsum, neceſsariumpotrébnu; operae pretiummuje vrednu, pridnu, nuznu, potrébnu; perneceſsarius, -a, -umcilú potrébin; peropus estje cilú potrébnu; plorabunda bellavoiṡke ṡa katere je potrébnu jokati; requisita naturaete potrébne rizhy. Deut:23; requisitum, -titú kar je k'eni reizhi potrébnu; succisivum tempusraven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempus succisivumod potrébniga opravila vtergani zhas, ravenzhas
Vorenc
služiti2 nedov.F17, attinetantizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; diversorius, -a, -umkar enim erpergam ſliſhi, ali ſluṡhi; farinarius, -a, -umkar k'moki ſluṡhi; feralis, -lekar tem merlizham ſliſhi, inu ſluṡhi; figuralis, -lekar enimu lonzharju ſluṡhi; gestatorius, -a, -umkar k'noſhnî ſluṡhi, ali ſliſhi; rheradirius, -a, -umkar k'ſiném nuza, ali ſluṡhi
Svetokriški
tikati -iče nedov. an tikati tikati se, zadevati: Kar nezhiſtoſti an tizhe je rejſs, de tudi shene ſo is meſſa, inu letem grehu poduershane, kakor moshie ǀ S. Bonaventura pravi, de kar tiga ſvejtà antizhe 3. ed. je: Creatio Prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’; → iti, → vzeti.
Celotno geslo Pohlin
zadeti [zadẹ́ti zadẹ́nem] dovršni glagol
  1. zadeti, udariti, trčiti
  2. tikati se, zadevati
  3. oprtati si

PRIMERJAJ: zadevati

Število zadetkov: 9