Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
ánšlus -a m (ȃ) žarg., polit. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu
SSKJ
avdítor -ja m (ȋ) cerkveni preiskovalni sodnik: imenovan je bil za avditorja
// v stari Avstriji vojaški preiskovalni sodnik: vojaško službo je opravljal kot avditor
SSKJ
avstrijakánt in avstrijakànt -ánta m (ā á; ȁ á) slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant
SSKJ
avstríjstvo -a s (ȋ) državna in politična pripadnost k Avstriji ali Avstro-Ogrski: rad je poudarjal svoje avstrijstvo
SSKJ
ávstroslavízem -zma m (ȃ-ī) v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma
SSKJ
búkvice -vic ž mn. (ū ȗ) manjšalnica od bukve: drobne bukvice / mašne bukvice molitvenik
// poselske bukvice v stari Avstriji dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika
SSKJ
búrš -a m (ȗ) 
  1. 1. nekdaj član nemškega visokošolskega društva: demonstracije dunajskih buršev; dvoboj z burši
  2. 2. v stari Avstriji vojak, dodeljen oficirju za pomoč na domu: poročnikov burš
SSKJ
dàc in dác dáca m (ȁ á; ā) v stari Avstriji davščina na prodajanje tržnega blaga, zlasti živil: plačati dac od vina
SSKJ
dácar -ja m (ā) v stari Avstriji uslužbenec, ki pobira dac: vinski dacar
SSKJ
dacaríja -e ž (ȋ) v stari Avstriji dacarski urad: prijavili so ga dacariji
SNB
dèskarSSKJ -ja m, člov. (ə̏)
1. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar, border, snowboarder: Med 1. decembrom in 21. februarjem se je samo na Rogli zaradi krivde smučarjev in deskarjev zgodilo pet nesreč, v katerih se je več ljudi huje poškodovalo
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (//), border (//), snowboarder (//): Najboljši deskarji na snegu bodo ta konec tedna nastopili v Avstriji
2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, srfar (2), surfer (2): spletni deskar; Priljubljeni strežniki morajo v sekundi zadovoljiti potrebe desettisočev, stotisočev ali milijonov deskarjev E ↑dèskati
SSKJ
dežêlen -lna -o prid. (ē) nanašajoč se na deželo:
  1. a) deželni jezik
  2. b) deželna meja; deželna uprava / deželna cesta nekdaj cesta, ki jo vzdržuje dežela
    ♦     zgod. deželni glavar v fevdalizmu vladarjev namestnik v deželi; v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželnega zbora in deželnega odbora; deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; deželni odbor v stari Avstriji izvršilni organ samouprave dežele, odgovoren deželnemu zboru in od njega izvoljen; deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč; deželno sodišče v nekaterih deželah, v fevdalizmu prvostopenjsko civilno sodišče za fevdalce; v stari Avstriji okrožno sodišče na sedežu dežele
  3. c) star. deželni pridelki kmečki, poljedelski
SSKJ
dežêlnosóden -dna -o prid. (ē-ọ́) v zvezi deželnosodni svetnik, v stari Avstriji sodnik senata deželnega sodišča
SSKJ
divják -a m (á) 
  1. 1. mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte: cepiti, saditi divjake; češnjevi, jablanovi, trsni divjaki
    // samoraslo, necepljeno drevo ali trta: divjaki so mu letos bolj obrodili kot cepljeno drevje
  2. 2. slabš. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: njihov sosed je bil neotesan divjak / na cesti se boj divjakov voznikov, ki neprevidno in zelo hitro vozijo
    // ekspr. neugnan, razposajen otrok: deček je postal pravi divjak / kadar kdo pride k hiši, zbeži, tak divjak je plašen, neprilagodljiv otrok
  3. 3. pripadnik divjega plemena: raziskovati življenje, običaje divjakov; hribovci so živeli še kakor divjaki
  4. 4. v stari Avstriji član parlamenta, ki se ni pridružil nobenemu klubu
SSKJ
dvórec -rca m (ọ̑) večje, razkošno grajeno poslopje, navadno bivališče plemičev, bogatašev: živeti v dvorcu; letni, lovski dvorec; baročni dvorec
// ekspr. večja, imenitnejša kmečka hiša: samoten hribovski dvorec
♦ zgod. deželni dvorec v stari Avstriji uradno poslopje deželne stanovske, pozneje deželne avtonomne uprave; strelski dvorec v srednjem veku kmetija podložnega kmeta strelca ob štajersko-ogrski meji
SSKJ
dvóren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dvor: dvorni služabniki; dvorna palača; dvorna straža / dvorni ceremonial; dvorne spletke / postal je dvorni dobavitelj / služboval je v dunajski dvorni knjižnici / dvorni svétnik v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika; dvorna dama v nekaterih državah naslov za žensko, ki ob posebnih priložnostih spremlja vladarico; dvorna pisarna v stari Avstriji urad za zunanjo, notranjo in juridično upravo ter vrhovno sodišče
● dvorni norec človek, ki z norčijami zabava vladarja in njegovo spremstvo
SSKJ
ekspedítorica -e ž (ȋ) v stari Avstriji uradnica, ki samostojno opravlja službo na pošti: prakticirala je za ekspeditorico
SSKJ
elemènt -ênta m (ȅ é) 
  1. 1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element
    // sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi obravnavanega problema / smučarskih skokov ni mogoče trenirati po elementih / nasprotujoči si elementi njegovega značaja
    // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: združil je različne stilne elemente; baladni, lirski, realistični element literarnega dela; dekorativni element stavbe; vnašati folklorne elemente / luč je pomemben element Župančičeve poezije / v njegovem govoru je bilo čutiti elemente italijanščine; slovenski etnični element v Avstriji prebivalci slovenske narodnosti
  2. 2. mn. bistveni, osnovni del: spoznati elemente fizike; dobiti najvažnejše elemente znanja iz slovnice / porajajo se elementi nečesa novega
  3. 3. faktor, činitelj, dejavnik: kooperacija je zelo pomemben element v blagovni proizvodnji; elementi, ki vplivajo na razvoj odnosov med sosednima državama; vpliv gospodarskih, kulturnih elementov na oblikovanje zavesti
  4. 4. slabš., s prilastkom človek kot član družbe: razkrinkati špekulantske elemente; obvarovati kaj pred nezdravimi, tujimi elementi; asocialni, neodgovorni, nevarni, protidržavni elementi
  5. 5. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi: odkrili so nov element; halogeni, radioaktivni element; atomska masa elementa; valenca elementa
  6. 6. star. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot naravna sila: voda je strašen element, kadar se razlije; v boju z elementi je moral prenesti nečloveške napore; divjanje naravnih elementov / riba lahko živi samo v svojem elementu v vodi
    ●     pog. biti v (svojem) elementu biti razvnet, navdušen ob opravljanju priljubljenega dela; biti zelo dobro razpoložen
    ♦     bot. florni element rastline, značilne za določeno področje; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; voj. elementi streljanja podatki, po katerih se naravna orožje pri streljanju na cilj
SSKJ
ênoléten -tna -o prid. (ē-ẹ̑) 
  1. 1. star eno leto: enoleten les; enoletna mladika; enoletna žival; enoletno dete
  2. 2. ki traja eno leto: enoletna praksa; enoletna sreča; enoletno poslovanje / enoletna šola / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok
    ♦     bot. enoletna latovka trava z majhnimi zelenimi klaski v latih, Poa annua; enoletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj eno vegetacijsko dobo
SSKJ
enolétnik -a m (ẹ̑) 
  1. 1. kdor je star eno leto: enoletnik še ne zna veliko govoriti
  2. 2. v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok
Število zadetkov: 126