Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
ambasador
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ambasadorja samostalnik moškega spola
diplomatski predstavnik države v tujini
v prenesenem pomenu ugledna oseba, ki se zavzema za uveljavitev nečesa
IZGOVOR: [ambasádor], rodilnik [ambasádorja]
BESEDOTVORJE: ambasadorjev
ZVEZE: ambasador miru (OZN), Unicefov ambasador, ambasador znanosti
SSKJ²
ánšlus -a m (ȃ)
polit. žarg. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu
Smučanje
árlberška šóla smúčanja -e -e -- ž
Smučanje
árlberška téhnika -e -e ž
SSKJ²
avdítor -ja m (ȋ)
cerkveni preiskovalni sodnik: imenovan je bil za avditorja
// v stari Avstriji vojaški preiskovalni sodnik: vojaško službo je opravljal kot avditor
Celotno geslo ePravopis
Avstrija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Avstrije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Avstrija
država v Evropi
IZGOVOR: [áu̯strija], rodilnik [áu̯strije]
BESEDOTVORJE: Avstrijec, Avstrijka, Avstrijčev, Avstrijkin, avstrijski
SSKJ²
avstrijakánt in avstrijakànt -ánta m (ā á; ȁ á)
slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant
SSKJ²
avstríjstvo -a s (ȋ)
državna in politična pripadnost k Avstriji ali Avstro-Ogrski: rad je poudarjal svoje avstrijstvo
SSKJ²
ávstroslavízem -zma m (ȃ-ī)
v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma
Celotno geslo ePravopis
Babenberžan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babenberžana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik fevdalne rodbine v Avstriji, na Štajerskem in Kranjskem
v množini Babenberžani fevdalna rodbina v Avstriji, na Štajerskem in Kranjskem
IZGOVOR: [bábənberžán], rodilnik [bábənberžána]
BESEDOTVORJE: Babenberžan, Babenberžanka, Babenberžanov, Babenberžankin, babenberžanski
Celotno geslo ePravopis
Babenberžanka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babenberžanke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnica fevdalne rodbine v Avstriji, na Štajerskem in Kranjskem
IZGOVOR: [bábənberžánka], rodilnik [bábənberžánke]
BESEDOTVORJE: Babenberžankin
Celotno geslo ePravopis
Belska kočna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Belske kočne samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina na avstrijskem Koroškem
IZGOVOR: [bélska kóčna], rodilnik [bélske kóčne]
BESEDOTVORJE: kočenski
Celotno geslo Frazemi
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Jezikovna
Beseda »ročina« pri Borisu Pahorju

Pozdravljeni, Boris Pahor v romanu Nekropola uporablja besedo ročina: "A stabsarzt je zamahnil s svojo ročino." (stran 150, MK, Ljubljana, 2008). Iz zapisa razumemo, da naj bi šlo za roko, da je namreč zamahnil z roko, vendar v SSKJ najdemo tudi geslo ročin moškega spola (ročín -a m (ȋ), zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin). Ali naj razumemo, da gre za posebno, morda bolj domačo obliko besede roka (ki je sicer v SSKJ) ni ali gre za snopič listov? Hvaležna bom za pojasnilo.

Celotno geslo ePravopis
Bischofshofen
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bischofshofna samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Avstriji
IZGOVOR: [bíšofshófən], rodilnik [bíšofshófna]
BESEDOTVORJE: Bischofshofenčan, Bischofshofenčanka, Bischofshofenčanov, Bischofshofenčankin, bischofshofenski
Celotno geslo Frazemi
bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo
Celotno geslo ePravopis
Breže
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Brež množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Avstriji
IZGOVOR: [bréže], rodilnik [bréš]
BESEDOTVORJE: Brežanec, Brežanka, Brežančev, Brežankin, breški
SSKJ²
búkvice -vic ž mn. (ū ȗ)
manjšalnica od bukve: drobne bukvice / mašne bukvice molitvenik / poselske bukvice v stari Avstriji dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika
SSKJ²
búrš -a m (ȗ)
1. nekdaj član nemškega visokošolskega društva: demonstracije dunajskih buršev; dvoboj z burši
2. v stari Avstriji vojak, dodeljen častniku za pomoč na domu: poročnikov burš
Terminološka
Butična pivovarna, butično pivo
Zanimata me slovenska ustreznika za angleška termina craft brewery in craft beer . Prvi označuje navadno majhno pivovarno, ki je neodvisna od multinacionalk in vari pivo po tradicionalnih ali inovativnih postopkih, pri čemer je poseben poudarek na kakovosti. Drugi pa označuje pivo, ki je proizvedeno v takšni pivovarni. Za termin craft beer sem v slovenščini zasledila ustreznike craft pivo oz. kraft pivo , torej domnevam, da bi za termin craft brewery lahko uporabili ustreznik craft pivovarna oz. kraft pivovarna . Za tovrstne pivovarne se včasih uporablja tudi izraz kraft varilnica , a menim, da to nista popolna sinonima, saj varilnica predstavlja le del pivovarne . Bi morda z ustreznikom artizanalno pivo (iz italijanščine artigianale ) za craft beer šli predaleč? Kaj svetujete?
Število zadetkov: 224