Predlog
adventa samostalnik moškega spolaobdobje štirih tednov pred božičem
dogajanje, prireditve
IZGOVOR: [advènt], rodilnik [advênta]
Zadetki iskanja
Celotno geslo
ePravopis
advent
Celotno geslo
eSSKJ
aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja]
- enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi
SSKJ²
anektírati -am dov. in nedov. (ȋ)
izvesti aneksijo, priključiti: anektirati deželo; anektirati Avstrijo k Nemčiji
izvesti aneksijo, priključiti: anektirati deželo; anektirati Avstrijo k Nemčiji
- anektíran -a -o:
anektiranemu ozemlju niso dali samouprave
Pravopis
anektírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anektíranje (ȋ) |nasilno priključiti ozemlje|: koga/kaj k/h čemu Hitler je anektiral Avstrijo k Nemčiji; ~ deželo
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Avstrija
Predlog
Avstrije samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Avstrija
država v Evropi
IZGOVOR: [áu̯strija], rodilnik [áu̯strije]
BESEDOTVORJE: Avstrijec, Avstrijka, Avstrijčev, Avstrijkin, avstrijski
Pravopis
avstrijakánt -a in avstrijakànt -ánta m, člov. (á; ȃ á; ȁ á) slabš. |navdušenec za staro Avstrijo|
avstrijakántka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
avstrijakántka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
SSKJ²
avstríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrijski državni prvak; avstrijska vlada / avstrijski igralci so imeli velik uspeh
// nanašajoč se na staro Avstrijo: avstrijski cesar; avstrijska krona / avstrijski Slovani
nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrijski državni prvak; avstrijska vlada / avstrijski igralci so imeli velik uspeh
// nanašajoč se na staro Avstrijo: avstrijski cesar; avstrijska krona / avstrijski Slovani
Celotno geslo
eSSKJ16
avstrijski -a -o (avšriški, avstriski) pridevnik
ki se nanaša na Avstrijo; SODOBNA USTREZNICA: avstrijski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
SSKJ²
ávstro- prvi del zvez (ȃ)
nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi
♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem
nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi
♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem
SSKJ²
avstro... ali ávstro... prvi del zloženk (ȃ)
1. nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrofil, avstrofob
2. nanašajoč se na staro Avstrijo: avstroslavist, avstroslavizem
1. nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrofil, avstrofob
2. nanašajoč se na staro Avstrijo: avstroslavist, avstroslavizem
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
C
Predlog
1 C-ja tudi C C samostalnik moškega spolaime črke
IZGOVOR: [cə̀], rodilnik [cə̀ja] tudi [cə̀] tudi [cé], rodilnik [cêja] tudi [cé]
Terminološka
Domorodna ljudstva
Pri prevajanju se pogosto soočamo z izrazom indigenous peoples , ki na splošno označuje ljudstvo/prebivalstvo, ki je zgodovinsko povezano z določenim območjem in ima specifično kulturo in način življenja, pozneje pa so ga poselili pripadniki drugega naroda, za kar imamo v slovenščini, kot se zdi, več izrazov ( staroselska / avtohtona / domorodna ljudstva oz. prebivalci ). Sprašujemo se, ali so res sinonimne ali obstaja kakšna razlika oz. katera oblika bi bila najustreznejša?
Pri prevajanju se pogosto soočamo z izrazom indigenous peoples , ki na splošno označuje ljudstvo/prebivalstvo, ki je zgodovinsko povezano z določenim območjem in ima specifično kulturo in način življenja, pozneje pa so ga poselili pripadniki drugega naroda, za kar imamo v slovenščini, kot se zdi, več izrazov ( staroselska / avtohtona / domorodna ljudstva oz. prebivalci ). Sprašujemo se, ali so res sinonimne ali obstaja kakšna razlika oz. katera oblika bi bila najustreznejša?
SSKJ²
frónta -e ž (ọ̑)
1. območje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti
// publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti
2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941
3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov
4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače
5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak
● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod
♦ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči
1. območje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti
// publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti
2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941
3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov
4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače
5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak
● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod
♦ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči
Celotno geslo
Frazemi
Jezikovna
Imena pogodb in mednarodnih sporazumov: avstrijska državna pogodba
Kako se piše Avstrijska državna pogodba (iz leta 1955, ko naj bi s členom 7 podelili pravice slovenski in hrvaški manjšini); z veliko ali z malo začetnico?
Jezikovna
Imeni »Osojščica« in »Mokrine« v slovenskem pravopisu
Zakaj slovenski pravopis ne vključuje zemljepisnih poimenovanj Mokrine in Osojščica? Je torej ustrezno tudi poimenovanje avstrijskih smučišč Nassfeld in Gerlitzen? Ali pa celo nujno, če slovensko pravopisje nikjer ne priznava imen Mokrine ter Osojščica?
SSKJ²
jéča -e ž (ẹ́)
1. nav. ekspr. prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost; zapor: okupatorji so napolnili ječe z nedolžnimi ljudmi; vlačili so jih po ječah in taboriščih; fašistične ječe / bati se ječe; pren. zbežati iz ječe civilizacije
● ekspr. vreči, vtakniti koga v ječo zapreti ga; ekspr. Avstrijo so imenovali ječo narodov državo, v kateri so nekateri narodi zatirani
2. nekdaj navadno zelo neudoben prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost, zlasti v gradovih: ogledati si ječe; pobegniti, rešiti se iz ječe; dve leti je bil v ječi
3. pravn., do 1930 prostostna kazen za hudodelstva: obsoditi koga na več let ječe / težka ječa; trdnjavska ječa nekdaj kazen za velika hudodelstva
1. nav. ekspr. prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost; zapor: okupatorji so napolnili ječe z nedolžnimi ljudmi; vlačili so jih po ječah in taboriščih; fašistične ječe / bati se ječe; pren. zbežati iz ječe civilizacije
● ekspr. vreči, vtakniti koga v ječo zapreti ga; ekspr. Avstrijo so imenovali ječo narodov državo, v kateri so nekateri narodi zatirani
2. nekdaj navadno zelo neudoben prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost, zlasti v gradovih: ogledati si ječe; pobegniti, rešiti se iz ječe; dve leti je bil v ječi
3. pravn., do 1930 prostostna kazen za hudodelstva: obsoditi koga na več let ječe / težka ječa; trdnjavska ječa nekdaj kazen za velika hudodelstva
Celotno geslo
ePravopis
Jezerski vrh
Predlog
Jezerskega vrha samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na Pohorju
gorski prelaz med Slovenijo in Avstrijo
IZGOVOR: [jezêrski və̀rh], rodilnik [jezêrskega və̀rha]
PRIMERJAJ: jezerski
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 60
Dostopnost