Zadetki iskanja
prostor za potenje: visoka temperatura v potilnici; pren., ekspr. poleti je avtobus prava potilnica
1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa: zaspal je, zato je pozen; pozni ste za gledališče / ekspr. pozen si z opravičilom že prej bi se moral opravičiti / pozni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni
2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: pozen izid knjige; pozen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako poznim uspehom zapoznelim / pozna setev; danes imamo pozno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo pozno pozno dozorelo
// ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov pozni prihod nas je zmotil; pozno branje jo utruja / ekspr. danes bom pozen bom pozno prišel (domov)
3. od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že pozen večer, ko so se razšli; pozna jesen, pomlad; šiva do pozne noči; pozno popoldne / prišel je v poznih (večernih) urah pozno zvečer; ekspr. ura je že pozna pozno je že / dočakal je pozno starost visoko / pozni srednji vek zadnje obdobje; pozna antika
● ekspr. občudovali ga bodo še pozni rodovi še dolgo bo slaven, občudovan
4. ki doraste, dozori v razmeroma daljšem času: pozni krompir; cveteli so pozni nageljni; pozne češnje; pozne in zgodnje sorte
5. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti poznejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, poznejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v poznejšem razvoju; tudi poznejše operacije niso uspele / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, poznejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, poznejših reklamacij ne upoštevamo
// nanašajoč se na osebo, ki bo v kakem stanu, poklicu, funkciji, zdaj pa še ni: poznejši minister; njegov poznejši sodelavec
♦ gozd. pozni les gostejša plast lesa v letnici; um. pozni barok; pozna gotika; vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina
- pôzno
1. prislov od pozen:
a) danes smo pozno jedli / pozno je šel na vlak / že precej pozno je za prijavo
b) vrnil se bo pozno; prihajal je vsak večer pozneje / zelo je že pozno pozno zvečer / pozno popoldne so odšli; govorili so pozno v noč
c) pridi pozneje; morda se bo pozneje spomnil / prišla je uro pozneje, kot je rekla; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / leto (dni) pozneje je umrla še mati
2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo mora oddati najpozneje do konca semestra; dolg mora vrniti najpozneje v enem letu
● ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; bolje pozno kot nikoli tudi z zamudo opravljeno dejanje je vredno priznanja
Zanima me, kateri stavek je pravilen in zakaj:
- Napolnite svoj notranji duh.
- Napolnite svojega notranjega duha.
1. v katerem, na katerem ni ničesar: prazen kozarec, zaboj; prazen prostor, stol; prazna miza, posoda / prazen list nepopisan; prazen tovornjak ki ni naložen
2. nav. ekspr. v katerem določenih stvari ni ali so v majhnem številu, v majhni količini: živino so prodali, hlev je prazen; avtobus je odpeljal skoraj prazen; igrali so pred napol prazno dvorano; ta gostilna je največkrat prazna brez gostov / prazen svet neobdelan; jablana je letos prazna nima sadov; prazno klasje
// s širokim pomenskim obsegom ki je brez česa zanj značilnega: prazna blagajna, kašča; prazna struga; prazna puška ki je brez nabojev; ceste so skoraj prazne / hotel je prazen nezaseden; oddam prazno sobo neopremljeno; stene so prazne brez okrasa, slik
// ki ima določene lastnosti, značilnosti v majhni meri: prazen glas; prazen okus neizrazit / izrazno prazen jezik; vsebinsko prazni verzi
3. nav. ekspr. ki ne predstavlja prave, resnične vrednosti: bogastvo, slava, vse to je prazno / duhovno prazno življenje
// ki se mu ne pripisuje vrednost, pomen: prazen uspeh / prazna uglajenost nepristna, navidezna
// ki se mu ne pripisuje vsebinska, izrazna vrednost: prazne besede, fraze; vsebinsko prazna izjava; prazno govorjenje / prazen stil; prazna arhitektura
4. ki je brez učinka, koristi: prazen trud; prazna prizadevanja / prazna razprava / prazni tek prosti tek
5. ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: prazni načrti; prazni pomisleki; prazne želje; prazno upanje / ekspr. prazen izgovor neprepričljiv, neutemeljen
6. nav. ekspr. ki ni sposoben (močno) čutiti, doživljati: prazen človek
// ki ničesar ne izraža: prazen obraz, pogled
7. brezokusen, neokusen: vino je trpko in prazno / sadje praznega okusa
● ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; ekspr. vedno se prepira za prazen nič brez vzroka; pog. piti na prazen želodec ne da bi prej jedel; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo; pog. ne morem priti prazen na obisk ne da bi prinesel kako darilo; ekspr. imeti prazno glavo zelo malo ali nič vedeti; ekspr. sedeti pri prazni mizi ki ni pripravljena za serviranje hrane; ki ni obložena s hrano; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; knjiž. prazna vera praznoverje; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; ekspr. nevesta ne bo prazna bo imela precej dote; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost
♦ elektr. akumulator je prazen ne more več oddajati električne energije; fiz. prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; mat. prazna množica množica, ki nima nobenega elementa; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela
- prázno prisl.:
te stavbe delujejo prazno in dolgočasno; prazno razpravljati, se smejati
- prázni -a -o sam.:
tam je še nekaj praznega; ekspr. ta je pa prazna to ni res, to je izmišljeno; ekspr. prazne govoriti izmišljene, neresnične stvari; star. oženiti se na prazno poročiti se z revno nevesto; v prazno ekspr. gledati v prazno nepremično predse, brez določenega namena; ekspr. govoriti v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; publ. predlogi so izzveneli v prazno niso imeli zaželenega uspeha; slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; narediti korak v prazno ne da bi z nogo dosegel tla; seči z roko v prazno ne da bi kaj otipal, dosegel; ustreliti, udariti v prazno ne da bi zadel
prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica
prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|
prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega
v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|
práznost -i ž, pojm. (á)
1. s hitrejšim premikanjem priti pred koga, ki gre spredaj: tekel je, da bi ga prehitel; prehitela jo je za nekaj korakov / avtomobil je prehitel avtobus ravno na ovinku
2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: s svojimi nazori je prehitel sodobnike; v proizvodnji celuloze smo prehiteli marsikatero državo; prehiteti koga v razvoju, tekmovanju, znanju / pri delu ga je vedno prehitel
3. nav. ekspr. narediti kaj prej kot kdo drug: hotel je nekaj reči, pa ga je sin prehitel; žena ga je s šoferskim izpitom prehitela; prehiteti koga z odgovorom
// pojaviti se prej, kot se pričakuje, želi: bal se je, da jih prehiti noč; hitiva, da naju ne prehitita mraz in sneg / zadnje podražitve so precej prehitele zvišanje osebnih dohodkov
● ekspr. njega je prehitel čas ni se prilagodil razmeram; ni napreden; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. prehitel je vsako njeno željo jo je takoj, predčasno izpolnil; prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. žena se boji, da bi jo prehitelo da bi rodila pred določenim, izračunanim rokom
- prehitéti se ekspr.
1. prenagliti se: vse prej premisli, nikoli se ne prehiti
2. preveč hiteti: ni se bati, da bi se prehitel
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prepeljavati blago, potnike; čez jezero se prepeljavajo s čolnom / včasih so morali hoditi v mesto peš, zdaj pa jih prepeljava avtobus
// voziti (sem in tja): prepeljavati turiste po jezeru; prepeljaval jo je z avtomobilom
// spravljati z enega mesta na drugo sploh: otrok prepeljava voziček iz sobe v sobo
2. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljavati vrv skozi zanke
3. nav. ekspr. kot spremljevalec voditi, usmerjati gibanje koga: prepeljaval je dekleta po parkih / koklja prepeljava piščance po dvorišču
- prepeljávati se
enakomerno, drseč se premikati: po kanalih se prepeljavajo gondole / pav se je prepeljaval po dvorišču / po ledu se že prepeljavajo prvi drsalci se drsajo / po nebu se prepeljavajo beli oblaki
// nav. ekspr. leteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: nad gozdom se prepeljavajo kragulji
● ekspr. vedno se prepeljavata za roko, pod roko hodita, držeč se za roko, pod roko; prepeljava se po hiši kot gospa hodi
1. preveč poln: prepoln sod; prepolna posoda / avtobus je prepoln, da bi lahko še kdo vstopil; prepolno skladišče / prepoln hlev; gostilna je ob nedeljah prepolna, zato ne grem tja / ekspr. plaže so prepolne ljudi na njih je preveč ljudi / ekspr. njegovo srce je prepolno sreče, da bi lahko trezno razmišljal / ekspr. ima nekoliko prepoln obraz
2. ekspr., z rodilnikom zelo poln: poletno nebo je prepolno zvezd / biti prepoln volje do dela; njegovo delo je prepolno ljubezni do domovine
prepôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó)
narediti, povzročiti, da pride kaj skozi kaj ozkega, ovirajočega: preriniti čoln skozi brzico / luknja je tolikšna, da bi lahko prerinil svoje suho telo skoznjo
- preríniti se
1. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: med mizami se je prerinil do nje; prehod je ozek, da se komaj prerineš skozenj / preriniti se skozi gnečo, v avtobus; preriniti se v prvo vrsto, naprej; pren. preriniti se skozi težave
● ekspr. preriniti se skozi vojno, zimo (s težavo) jo preživeti
2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: komaj se je prerinil do sedmega razreda; prerinil se je na tretje mesto / preriniti se na dober položaj, naprej / ta popevka se je prerinila v evropsko popevkarsko glasbo
1. povzročiti, da sede kdo drugam: razrednik ga je presedel za nekaj klopi naprej; presesti se k oknu; presedi se na sonce; star. presedli so izpod lipe v sobo
2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani je presedel na dolenjski vlak; presesti se z vlaka na avtobus
3. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom postati neprijeten, zoprn: čakanje jim je že presedlo / ta človek mi je presedel do grla
- presésti se
nekoliko se dvigniti in spet sesti: presesti se na stolu; nekajkrat se je nemirno presedel
presésti se -sédem se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na stolu; ~ ~ z vlaka na avtobus
glagolnik od prestopiti: težek prestop ovire / ilegalni prestop državne meje / dve uri smo čakali na prestop; prestop z vlaka na avtobus / prestop na drugo šolo / prestop na stran revolucionarjev / odgovornost za prestop prekršek, prestopek
♦ alp. prestop mesto, prostor v skalovju, ledu ali snegu, kjer se da priti čez oviro; lit. miselni prestop pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz; enjambement
1. s koraki prihajati čez kaj: previdno prestopati korenine; prestopal je luže in tekel naprej; prestopati po tri stopnice hkrati
// prihajati na drugo stran česa: legalno prestopati državno mejo; ko so prestopali vrh, je začelo snežiti
2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: na Pragerskem sem moral prestopati; ljudje so prestopali z vlaka na avtobus
3. s predlogom spreminjati, menjavati:
a) okolje glede na delovanje, aktivnost: nogometni igralci so začeli prestopati v druge klube
b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: začeli so prestopati v novo vero / prestopati na nasprotnikovo stran
4. nav. ekspr. delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; kršiti: prestopati pravila
5. presegati: prestopati dovoljeno hitrost / prestopati okvire pooblastil
● reka že prestopa bregove tekoč čez rob se pojavlja na razmeroma veliki površini; ekspr. njegovo vedenje prestopa že vse meje presega
- prestópati se
prenašati težo telesa z ene noge na drugo: muzal se je in se prestopal; živina v hlevu se prestopa; prestopa se kot na žerjavici / ekspr. živčno se je prestopal pred vrati hodil, se sprehajal
- prestopajóč -a -e:
prestopajoč jarke, je le počasi napredoval; prestopajoči potniki
1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice
// priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo
2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani moraš prestopiti; prestopiti z enega letala na drugo, z vlaka na avtobus; do tukaj sem dvakrat prestopil
3. s predlogom spremeniti, menjati:
a) okolje glede na delovanje, aktivnost: iz tega kluba je več nogometašev prestopilo k Olimpiji; prestopiti na drugo šolo / vsa skupina je prestopila k nasprotniku; prestopiti na stran zaveznikov
b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: prestopiti v protestantsko vero / prestopiti k opoziciji; prestopil je v nasprotni politični tabor
4. nav. ekspr. narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; prekršiti: nobenega sporazuma ni prestopil; prestopiti pravilo, zakon
5. preseči2: temperatura tam večkrat prestopi trideset stopinj Celzija / prestopiti pooblastila
● reka je prestopila bregove tekoč čez rob se je pojavila na razmeroma veliki površini; prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem
♦ šport. igralec je prestopil stopil na igrišču čez črto, do katere se sme iti, gibati
- prestopíti se in prestópiti se
prenesti težo telesa z ene noge na drugo: ni se mogel prestopiti; previdno, v zadregi se je prestopil
// narediti korak: prestopil se je in stopil v lužo / ekspr. prestopi se od vrat umakni se / ekspr. samo za korak se je prestopila premaknila
● ekspr. prestopi se malo hitreje hodi, pojdi
- prestopívši zastar.:
prestopivši prag, je začudeno obstal
z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prevažati blago, potnike; čez reko je prevažal star mož; prevažati po morju; prevažati po železnici; vino prevažajo v cisternah; prevažati s konji / avtobus prevaža izletnike
♦ čeb. prevažati čebele spravljati panje s čebelami z ene paše na drugo
// voziti (sem in tja): prevažati turiste po jezeru
- prevážati se ekspr.
voziti se: ves dan se prevaža s kolesom / prevažati se v kočiji
// enakomerno drseč se premikati: labodi se prevažajo po vodi / po nebu se prevažajo beli oblaki
1. z vozilom, prevoznim sredstvom opraviti kako pot: progo je prevozil v nekaj minutah / prevoziti vso okolico; prevozil je že več tisoč kilometrov; pren. sonce je prevozilo že dolgo pot
// z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo; prepeljati: s taksijem prevozi vsak dan veliko potnikov / včasih so hodili v mesto peš, zdaj jih pa prevozi avtobus
2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prevoziti križišče / prevozil je rdečo luč zapeljal skozi križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč
3. vozeč prehiteti: prevozil je skoraj vse avtomobile pred seboj
- prevozèč -éča -e žel., v zvezi prevozeči vlak
vlak, ki vozi mimo postaje brez postanka: blokovnik pričakuje prevozeči vlak
- prevóžen -a -o:
prevoženi kilometri; prevožena pot; prevoženo križišče
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 13
- Naslednja »