tovórnik -a m (ọ̑)
1. nekdaj kdor se ukvarja s prenašanjem, prevažanjem blaga s tovorno živaljo, tovorno živino: tovorniki so prišli po vino; prodati sol tovornikom; napasti tovornike; vipavski tovorniki; tovorniki olja
2. zastar. tovornjak, tovorni avtomobil: po cesti je pripeljal tovornik; naložiti na tovornik / tovornik peska
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
tovornják -a m (á)
1. večji avtomobil za prevoz tovorov: tovornjak se ustavi; natovarjati, voziti tovornjak; velik tovornjak; vojaški tovornjak; kabina tovornjaka; voznik tovornjaka / pripeljati tovornjak hrane / pettonski tovornjak; tovornjak hladilnik
2. zastar. tovorna ladja: rečni tovornjak
1. večji avtomobil za prevoz tovorov: tovornjak se ustavi; natovarjati, voziti tovornjak; velik tovornjak; vojaški tovornjak; kabina tovornjaka; voznik tovornjaka / pripeljati tovornjak hrane / pettonski tovornjak; tovornjak hladilnik
2. zastar. tovorna ladja: rečni tovornjak
SSKJ²
tricíkel -kla m (í)
1. tovorno vozilo s tremi kolesi, trikolo: naložiti omaro, zelenjavo na tricikel; pripeljati s triciklom; voznik tricikla / motorni, nožni tricikel
// otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: otrok se vozi s triciklom
2. avtomobil s tremi kolesi: sesti v tricikel / dvosedežni tricikel
1. tovorno vozilo s tremi kolesi, trikolo: naložiti omaro, zelenjavo na tricikel; pripeljati s triciklom; voznik tricikla / motorni, nožni tricikel
// otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: otrok se vozi s triciklom
2. avtomobil s tremi kolesi: sesti v tricikel / dvosedežni tricikel
SSKJ²
tríkolésnik -a m (ȋ-ẹ̑)
1. tovorno vozilo s tremi kolesi; tricikel: razvažati mleko s trikolesnikom
2. avtomobil s tremi kolesi: peljati se s trikolesnikom
1. tovorno vozilo s tremi kolesi; tricikel: razvažati mleko s trikolesnikom
2. avtomobil s tremi kolesi: peljati se s trikolesnikom
SSKJ²
SSKJ²
vóz -á m, daj., mest. ed. vôzu in vózu; im. mn. vozôvi stil. vozjé; rod. mn. vozôv tudi vóz (ọ̑)
1. vozilo z navadno štirimi kolesi za prevoz ljudi in tovora, ki ga vleče vprežna žival: voz pelje, ekspr. drdra, škriplje po cesti; naložiti voz; napreči, zapreči voz; ustaviti voz; zmetati z voza; vpreči konja v voz; peljati se, sedeti na vozu; lahek, težek voz; lestve, zavora pri vozu / nagrabili so šest voz listja; voz sena / gnojni voz; kmečki voz; lojtrski voz z lestvi podobno pripravo na straneh; mrliški voz voz, vozilo za prevoz mrličev; seneni voz; vprežni voz; voz na volovsko vprego; pren. voz časa je obtičal
2. knjiž. vagon: voz je iztiril / jedilni, poštni, živinski voz
3. pog. avtomobil: kupil je nov voz / rešilni voz
4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom kar izraža potek, spreminjanje tega, kar določa prilastek: usmeriti gospodarski, znanstveni voz; potegniti voz razvoja naprej razvoj
● publ. ob tem vprašanju se je razbil vladni voz je vlada morala odstopiti; star. tako govori, da ni ne za na ramo ne za na voz nesmiselno, neumno; ekspr. vpregla ga je v svoj voz naredila, da dela za njene koristi; ekspr. vpreči se v politični voz začeti se ukvarjati s politiko; bojni voz pri starih narodih dvokolesni vprežni voz, ki se uporablja v boju; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; poštni voz nekdaj za prevoz pošte in potnikov; veliki voz ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; ekspr. že dolgo je, kar sta začela vleči zakonski voz sklenila zakonsko zvezo
♦ adm. voz v levo in desno premikajoči se del mehanskega pisalnega stroja z valjem in drugimi pripravami; agr. pod voza; ročica pri vozu; voj. municijski voz nekdaj vprežno vozilo za prevažanje streliva; žel. motorni voz železniški vagon, ki ima pogonski motor in prostor za potnike
1. vozilo z navadno štirimi kolesi za prevoz ljudi in tovora, ki ga vleče vprežna žival: voz pelje, ekspr. drdra, škriplje po cesti; naložiti voz; napreči, zapreči voz; ustaviti voz; zmetati z voza; vpreči konja v voz; peljati se, sedeti na vozu; lahek, težek voz; lestve, zavora pri vozu / nagrabili so šest voz listja; voz sena / gnojni voz; kmečki voz; lojtrski voz z lestvi podobno pripravo na straneh; mrliški voz voz, vozilo za prevoz mrličev; seneni voz; vprežni voz; voz na volovsko vprego; pren. voz časa je obtičal
2. knjiž. vagon: voz je iztiril / jedilni, poštni, živinski voz
3. pog. avtomobil: kupil je nov voz / rešilni voz
4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom kar izraža potek, spreminjanje tega, kar določa prilastek: usmeriti gospodarski, znanstveni voz; potegniti voz razvoja naprej razvoj
● publ. ob tem vprašanju se je razbil vladni voz je vlada morala odstopiti; star. tako govori, da ni ne za na ramo ne za na voz nesmiselno, neumno; ekspr. vpregla ga je v svoj voz naredila, da dela za njene koristi; ekspr. vpreči se v politični voz začeti se ukvarjati s politiko; bojni voz pri starih narodih dvokolesni vprežni voz, ki se uporablja v boju; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; poštni voz nekdaj za prevoz pošte in potnikov; veliki voz ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; ekspr. že dolgo je, kar sta začela vleči zakonski voz sklenila zakonsko zvezo
♦ adm. voz v levo in desno premikajoči se del mehanskega pisalnega stroja z valjem in drugimi pripravami; agr. pod voza; ročica pri vozu; voj. municijski voz nekdaj vprežno vozilo za prevažanje streliva; žel. motorni voz železniški vagon, ki ima pogonski motor in prostor za potnike
SSKJ²
SSKJ²
zástava1 -e ž (ȃ)
nekdaj avtomobil jugoslovanske tovarne Crvena zastava: peljati se v zastavi, z zastavo / zastava 101
nekdaj avtomobil jugoslovanske tovarne Crvena zastava: peljati se v zastavi, z zastavo / zastava 101
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 21
- 22
- 23
- 24
- Naslednja »
Število zadetkov: 468
Dostopnost