- kdor igra kontrabas, navadno kot poklicni glasbenik
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
kóntrabasíst kóntrabasísta samostalnik moškega spola [kóntrabasíst]
Terminološka
Korepetitorka
V tekmovalni knjižici, pri objavah rezultatov in na plaketah nagrajencev Zveze slovenskih glasbenih šol sem zasledila, da se kot ženska oblika besede korepetitor , ki označuje osebo, ki na klavirju spremlja nastop drugih glasbenikov, pojavlja oblika korepetitorica , s čimer se ne strinjam. Po mojem mnenju se korepetitorka sliši bolj domače in se razlikuje od hrvaščine, kjer uporabljajo obliko korepetitorica . Tudi v SSKJ2 najdem le obliko korepetitorka , medtem ko korepetitorica ni navedena. Ali je torej prav korepetitorka ali korepetitorica ? Sta morda pravilni obe možnosti?
V tekmovalni knjižici, pri objavah rezultatov in na plaketah nagrajencev Zveze slovenskih glasbenih šol sem zasledila, da se kot ženska oblika besede korepetitor , ki označuje osebo, ki na klavirju spremlja nastop drugih glasbenikov, pojavlja oblika korepetitorica , s čimer se ne strinjam. Po mojem mnenju se korepetitorka sliši bolj domače in se razlikuje od hrvaščine, kjer uporabljajo obliko korepetitorica . Tudi v SSKJ2 najdem le obliko korepetitorka , medtem ko korepetitorica ni navedena. Ali je torej prav korepetitorka ali korepetitorica ? Sta morda pravilni obe možnosti?
Gledališče
Jezikovna
Krajšanje besedne zveze »zborni jezik«
V besedilu sem zasledila, da je avtorica besedno zvezo zborni jezik, skozi celotno besedilo zapisovala kot ZJ (brez končnega ločila in z velikimi črkami). Zanima me, če je takšna okrajšava pravilna in zakaj.
Terminološka
Kvietizem
Študiram knjigo Julie Kristeve Tales of Love, v kateri je omenjen tudi angleški termin quietism . Gre za filozofski pojem, avtorica pa piše o zgodbi J. Gionoja z naslovom Mož, ki je sadil drevesa, v kateri literarna oseba sadi želode (kar je dejansko pravljični motiv) in čez mnogo let iz želodov zrastejo hrasti. Literarni junak dela dobro, ker je dobro delati dobro in ne pričakuje nobenega plačila ali zahvale za svoje delo. Zanima me, kako bi poslovenila angleški termin quietism . Na misel mi pridejo molk , molčanje ali tišina . Prosim za nasvet.
Študiram knjigo Julie Kristeve Tales of Love, v kateri je omenjen tudi angleški termin quietism . Gre za filozofski pojem, avtorica pa piše o zgodbi J. Gionoja z naslovom Mož, ki je sadil drevesa, v kateri literarna oseba sadi želode (kar je dejansko pravljični motiv) in čez mnogo let iz želodov zrastejo hrasti. Literarni junak dela dobro, ker je dobro delati dobro in ne pričakuje nobenega plačila ali zahvale za svoje delo. Zanima me, kako bi poslovenila angleški termin quietism . Na misel mi pridejo molk , molčanje ali tišina . Prosim za nasvet.
Celotno geslo
eSSKJ
Gledališče
Celotno geslo
eSSKJ
literarizírati literarizíram dovršni in nedovršni glagol [literarizírati]
- napisati kot literarno delo ali vključevati literarne prvine
Jezikovna
Ločíti zŕno od plevéla
Zanima me ali je frazem ločíti zŕno od plevéla pravopisno pravilen in se ga lahko uporablja v pomenu kot je navedeno v frazeološkem slovarju Janeza Kebra?
Celotno geslo
Frazemi
lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá
Gledališče
Gledališče
Celotno geslo
eSSKJ
mèdbesedílni mèdbesedílna mèdbesedílno pridevnik [mèdbesedílni]
- ki je v zvezi z medbesedilnostjo
Jezikovna
Nagovor v pismu: ime izpišemo ali ne?
Če pišemo nekomu, ki mu je ime Ime Priimek, ali je nevljudno oz. neobičajno, če ga nagovorimo »Spoštovani g. Ime Priimek« ali je bolje uporabiti nagovor brez imena »Spoštovani g. Priimek«.
Gledališče
Terminološka
Odpornost
Termin resilience označuje način soočenja in prilagoditev posameznika ali sistema na negativne preizkušnje ali stres, zlasti bolezen, grožnje, naravne nesreče, izgubo varnosti, položaja, pri čemer se lahko posameznik ali sistem po koncu preizkušnje celo okrepi. Resilience se pojavlja v več mednarodnih dokumentih, zlasti v povezavi z napovedanim načrtom okrevanja po covidu-19. V uradnih prevodih in dostopnih komentarjih se prevaja kot odpornost , vzdržljivost , prožnost . Zdi se mi, da bi bilo v slovenščini najprimernejše poimenovanje trdoživost , saj vse druge besede po mojem mnenju ne ustrezajo v celoti razlagam, ki so na voljo v angleških slovarjih.
Termin resilience označuje način soočenja in prilagoditev posameznika ali sistema na negativne preizkušnje ali stres, zlasti bolezen, grožnje, naravne nesreče, izgubo varnosti, položaja, pri čemer se lahko posameznik ali sistem po koncu preizkušnje celo okrepi. Resilience se pojavlja v več mednarodnih dokumentih, zlasti v povezavi z napovedanim načrtom okrevanja po covidu-19. V uradnih prevodih in dostopnih komentarjih se prevaja kot odpornost , vzdržljivost , prožnost . Zdi se mi, da bi bilo v slovenščini najprimernejše poimenovanje trdoživost , saj vse druge besede po mojem mnenju ne ustrezajo v celoti razlagam, ki so na voljo v angleških slovarjih.
Jezikovna
O izrazih »rejenec«, »posvojenec« nekdaj in danes
Leta 2015 sem izdala pesmi pesnice Vere Albreht. Ena izmed pesmi ima naslov Svojemu Rejencu. V opombi sem napisala, da sta Vera in Fran Albreht skrbela za vojno siroto J. K. iz Bosne. Pred nekaj tedni, pa me je posvojeno dekle opozorilo da naslov pesmi verjetno ni pravilen (pesem je naslovila avtorica). Dekle je sklepalo, da Albrehta nista prejemala denarja, torej ni šlo za rejenca. Res je, toda otroka nista posvojila, sta pa zanj skrbela. Imamo kak izraz za tako obliko skrbi za otroka? Fantič sam ni vedel za svoj priimek in od kod je, le za ime Jovo. Spominjal pa se je grozot, ki jih je doživel. Ko so ugotovili kdo je, je imel svoj priimek. Marsikaj je bilo zanj novega: biti obut, ne metati stvari skozi okno, kuhana hrana, ne pljuvati po stanovanju, ... Fran Albreht je izjavil Jovo na novo, Vera je napisala pesem Ob koncu šolskega leta. Po ustnem izročilu v naši družini je bil to začetek fraze Jovo na novo.
Jovo, na novo / je očka dejal, / prvo petletko / zdaj si prestal. / Jovo, na novo / težko je bilo, / a z dobro voljo vendar je šlo. / ...
Celotno geslo
Sinonimni
onomatopêja -e ž
lit. posnemanje naravnih glasov v besedilu z namenom doseči posebni slušni vtis, bolj živo predstavo
SINONIMI:
lit. onomatopoija
Celotno geslo
Sprotni
otrokocentrízem samostalnik moškega spola
- 1. načelo, pristop, ki v ospredje postavlja otroke, njihovo mnenje, koristi SINONIMI: otrokocentričnost
- 2. način vzgoje, pri katerem so starši do otroka pretirano zaščitniški, navadno ob visokih zahtevah, pričakovanjih SINONIMI: otrokocentričnost
SSKJ²
oznáčiti -im dov. (á ȃ)
1. opremiti s čim, da se opazi, prepozna: hiše, ki niso več primerne za bivanje, so označili; bolna mesta pred obsevanjem navadno označijo; označiti rob cestišča; označiti z barvo, črtami, zastavicami / označiti drevesa za posek / poti in steze so označili z markacijami / označiti novo cesto na zemljevidu vrisati
// tako sporočiti, izraziti kaj: s črtami je označil, kaj naj se v besedilu izpusti; s številkami označiti velikost izdelkov
2. navesti karakteristične lastnosti, značilnosti: kritik je pisatelja izčrpno označil; na kratko označiti položaj / s to besedo je hotel označiti vse težje živčne bolezni poimenovati; to dejanje je težko označiti ovrednotiti
// z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na navedbo koga: besedo je označil kot narečno; nauk so označili kot heretičen; rezultate so označili kot pozitivne; označili so ga za poštenjaka
3. knjiž. opisati, orisati: označiti kraj nesreče; hišo, v kateri naj bi se oglasila, so jima natančno označili / avtorica je v vsakem receptu označila tudi količino živil navedla; označil jim je vse morebitne posledice nakazal
♦ filoz. označiti vzpostaviti razmerje med označujočim in označenim; geom. označiti kote, stranice napisati pri njih ustrezne dogovorjene črke, številke
1. opremiti s čim, da se opazi, prepozna: hiše, ki niso več primerne za bivanje, so označili; bolna mesta pred obsevanjem navadno označijo; označiti rob cestišča; označiti z barvo, črtami, zastavicami / označiti drevesa za posek / poti in steze so označili z markacijami / označiti novo cesto na zemljevidu vrisati
// tako sporočiti, izraziti kaj: s črtami je označil, kaj naj se v besedilu izpusti; s številkami označiti velikost izdelkov
2. navesti karakteristične lastnosti, značilnosti: kritik je pisatelja izčrpno označil; na kratko označiti položaj / s to besedo je hotel označiti vse težje živčne bolezni poimenovati; to dejanje je težko označiti ovrednotiti
// z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na navedbo koga: besedo je označil kot narečno; nauk so označili kot heretičen; rezultate so označili kot pozitivne; označili so ga za poštenjaka
3. knjiž. opisati, orisati: označiti kraj nesreče; hišo, v kateri naj bi se oglasila, so jima natančno označili / avtorica je v vsakem receptu označila tudi količino živil navedla; označil jim je vse morebitne posledice nakazal
♦ filoz. označiti vzpostaviti razmerje med označujočim in označenim; geom. označiti kote, stranice napisati pri njih ustrezne dogovorjene črke, številke
- oznáčen -a -o:
dobro označene osebe; slabo označena smučišča
♦ jezikosl. stilno označena beseda stilno zaznamovana beseda; sam.: vse označeno je bilo dobro vidno
♦ filoz. označeno pomen, vsebina znaka
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 83
Dostopnost