Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ali je večer »sredin« ali »sredni«?
Celotno geslo
ePravopis
Bajčev
Predlog
Bajčeva Bajčevo pridevnikIZGOVOR: [bájčeu̯], ženski spol [bájčeva], srednji spol [bájčevo]
Celotno geslo
ePravopis
Bajec
Predlog
Bajca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski jezikoslovec
IZGOVOR: [bájǝc], rodilnik [bájca]
BESEDOTVORJE: Bajčev
Pravopis
Bájec -jca m z -em oseb. i., psp (á) |slovenski jezikoslovec|
Bájčevka -e ž, oseb. i. (á) ljud.
Bájčev -a -o (á)
Bájčevka -e ž, oseb. i. (á) ljud.
Bájčev -a -o (á)
Pleteršnik
Celotno geslo
NESSJ
Terminološka
Cirkadiani ritem
Pridevnik cirkadiani v terminu cirkadiani ritem , ki označuje ritem biološke aktivnosti, ki se ponavlja približno vsakih 24 ur, je včasih zapisan tudi s črko l , torej cirkadialni ritem . Zanima me, katera oblika pridevnika je ustreznejša?
Pridevnik cirkadiani v terminu cirkadiani ritem , ki označuje ritem biološke aktivnosti, ki se ponavlja približno vsakih 24 ur, je včasih zapisan tudi s črko l , torej cirkadialni ritem . Zanima me, katera oblika pridevnika je ustreznejša?
Jezikovna
Glagol »starirati«
Pri prevajanju besedil Evropske farmakopeje smo naleteli na angleški izraz »tare«, ki smo ga želeli prevesti kot »starirati« oz. »stariramo«, kar pomeni, da stehtamo prazno posodo in tehtnico s tipko postavimo na začetno stanje 0 (anuliramo težo posode).
Pri tem smo v SSKJ našli izraz »tarirati«, ne pa tudi dovršnega glagolskega vida »starirati«, ki se v farmaciji zelo veliko uporablja.
Ali menite, da bi lahko uporabili ta izraz oz. ali bi ga lahko uvrstili v SSKJ?
Člani skupine smo razmišljali v smeri podobnega glagola tehtati: tehtamo – stehtamo tariramo – stariramo
Terminološka
Gregarno življenje
Zanima me, ali je pravilna oblika termina gregarno življenje ali gregarično življenje . Termin na področju zoologije označuje način življenja živali, ki je značilen zlasti za nevretenčarje in pri katerem živali živijo v skupnosti. Tovrsten način življenja je lahko značilen za celoten življenjski cikel živali, npr. mravelj, termitov (evsocialne žuželke). Lahko pa je vezan samo na določeno fazo življenja, medtem ko je za drugo fazo življenja značilno solitarno življenje , kar pomeni, da osebek živi samostojno, npr. nekatere vrste metuljev. Kateri termin je ustreznejši?
Zanima me, ali je pravilna oblika termina gregarno življenje ali gregarično življenje . Termin na področju zoologije označuje način življenja živali, ki je značilen zlasti za nevretenčarje in pri katerem živali živijo v skupnosti. Tovrsten način življenja je lahko značilen za celoten življenjski cikel živali, npr. mravelj, termitov (evsocialne žuželke). Lahko pa je vezan samo na določeno fazo življenja, medtem ko je za drugo fazo življenja značilno solitarno življenje , kar pomeni, da osebek živi samostojno, npr. nekatere vrste metuljev. Kateri termin je ustreznejši?
Terminološka
Hodljivost
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz angleškega termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz angleškega termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.
Jezikovna
Izgovorjava besede »dodeli« v pesmi »Noč božična, sveta noč«
Pri pevskem zboru za božični koncert pripravljamo Sattnerjevo skladbo Noč božična, sveta noč z naslednjim besedilom:
Božje dete to dodeli, da se v srcih sveti mir naseli.
Imamo dilemo pri izgovorjavi besed dodeli in naseli. Za besedo naseli je pravopis jasen – naglas je na e-ju, e je ozek. Kako pa je z besedo dodeli? V pravopisu naglasno znamenje za besedo dodelil kaže na ozek e. Če pa upoštevamo pravila, ki veljajo za besedo deliti, potem bi moral biti e v dodeli, širok. Lahko, prosim, svetujete, kako naj izgovarjamo besedo dodeli? Hvala!
Jezikovna
Izvor priimka »Rebolj«
Na pobudo sorodstva vam pošiljam vprašanje o izvoru priimka Rebolj, oz. izrazov ki se vežejo na ta koren. Katere besede se v slovenščini končujejo na -olj (nečemu podoben?).
Po lastnem raziskovanju se koren besede rebolj veže na ime rastline (drevo jesen) in nastopa v severni Italiji ter Španiji.
Kdaj se ohranja j na koncu besed (rebol, rebolj, reboll, rebollli, reboly, rebolly ... ).
Terminološka
Javor rebraš
Zanima me, kateri slovenski termin pravilno poimenuje vrsto javorja, ki ima zaradi genetske spremembe valovit potek aksialnih elementov v lesu – javor rebraš ali javor rebrač ? Menim, da je končnica -aš nepravilna, po mojem mnenju je pravilno poimenovanje lesa javorja, ki je na pogled rebrast, rebrač , in ne rebraš , kakor ponavljajo nekateri po radiu in televiziji. Kaj menite vi?
Zanima me, kateri slovenski termin pravilno poimenuje vrsto javorja, ki ima zaradi genetske spremembe valovit potek aksialnih elementov v lesu – javor rebraš ali javor rebrač ? Menim, da je končnica -aš nepravilna, po mojem mnenju je pravilno poimenovanje lesa javorja, ki je na pogled rebrast, rebrač , in ne rebraš , kakor ponavljajo nekateri po radiu in televiziji. Kaj menite vi?
Jezikovna
Je prav »izgovorjava« ali »izgovarjava«?
Zanima me pravilna uporaba. Njegova izgovorjava je pravilna ali ... izgovarjava je pravilna.
Celotno geslo
Etimološki
Jezikovna
Manjšalnice samostalnikov srednjega spola so moškega spola
Zanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:
jabolček (jabolko) jajček (jajce) drevešček (drevo)
Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?
Jezikovna
Nedovršniška oblika od glagola »gnati« in sestavljenke z »gnati«
Zanima me, ali so nedovršniške oblike od glagola gnati produktivne v slovenskem jeziku in kako se glasijo? Ali obstaja neka forma kot pogonjati za razliko od pognati? H kateremu razredu spada glagol gnati? Je ta soglasniški koren na -n s palatalizacijsko spremembo g v ž v isti vrsti kot žeti, žanjem? V ruščini obstaja na primer oblika обогнать dovrš., обгонять nedovrš. (prehitevati). Če bi obstajala oblika kot obgonjati v slovenščini, kateri bi bil vezalni samoglasnik v dovršniški obliki? obegnati? Ker bi na tem mestu sovpadali razni soglasniki na en kup. Oprostite za raznolika vprašanja.
Jezikovna
Otrok se poganja s »poganjalčkom« ali »poganjavčkom«?
Zanima me besedotvorni algoritem za besedo poganjalček.
V dvomu sem namreč: Ali je pomanjševalnica poganjal-ček ali je poganjav-ček, podobno kot cepetav-ček.
Sama se nagibam k manjšalnici poganjalček.
Celotno geslo
NESSJ
Celotno geslo
NESSJ
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 35
Dostopnost