Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
sivína -e ž (í)
1. lastnost sivega, siva barva: sivina neba, oči / sivina jesenskih, zimskih dni / ekspr. sivina življenja / ekspr. sivina misli
2. kar je sivo sploh: lasje so že pomešani s sivino / oblečen je bil v sivino v sivo obleko
♦ anat. siva živčna snov v osrednjem živčevju
SSKJ²
sívost -i ž (í)
lastnost sivega, siva barva: ugotavljati stopnjo sivosti / ekspr. sivost življenja
SSKJ²
slikárstvo -a s (ȃ)
likovna umetnost, pri kateri je glavno izrazno sredstvo barva: proučevati slikarstvo; kiparstvo in slikarstvo / ukvarjati se s slikarstvom / ljudsko slikarstvo; portretno slikarstvo
♦ um. abstraktno slikarstvo ki ne upodablja, ampak samo oblikuje; baročno slikarstvo; miniaturno slikarstvo; stensko, tabelno slikarstvo
SSKJ²
srebrína -e ž (í)
knjiž. lastnost srebrnega, srebrna barva: mesečeva srebrina; srebrina zvezd
SSKJ²
srebrnína -e ž (ī)
1. izdelki iz srebra: izdelovati srebrnino; žigi na srebrnini; srebrnina in zlatnina
● star. odštel mu je nekaj srebrnine srebrnega denarja
2. knjiž. lastnost srebrnega, srebrna barva: srebrnina ribjih lusk; pesn. srebrnina mesečine, zvezd / vrhovi so se svetlikali v beli srebrnini
SSKJ²
svêtlost1 in svètlost tudi svetlóst -i [druga oblika svətlost] ž (é; ə̀; ọ̑)
1. lastnost svetlega, svetla barva: svetlost obleke, pohištva / svetlost barv
2. fiz. razmerje med svetilnostjo ploskovnega svetila in sevajočo površino: meriti, nastaviti svetlost; regulator svetlosti
SSKJ²
šára2 -e ž (á)
1. star. lisa1, pega: gobe z velikimi šarami na klobuku / pred očmi so se mu delale svetle šare
2. zastar. barva: namazati s šaro / šara cvetov
SSKJ²
škrlát -a m (ȃ)
1. rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom: škrlat jutranje zarje; v obraz je rdeč kot škrlat
2. dragocena temno rdeča svilena tkanina: obleka, zavesa iz škrlata / obleči se v škrlat; kralj s krono in v škrlatu v škrlatnem oblačilu kot znamenju vladarske oblasti
♦ kem. rdeče rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke
SSKJ²
tèmnost tudi temnóst -i [təmnost] ž (ə̀; ọ̑)
lastnost temnega, temna barva: temnost obraza; stopnja temnosti / temnost barv / knjiž. temnost pojma nejasnost, nerazumljivost
SSKJ²
túš1 -a m (ȗ)
1. sredstvo za pisanje, risanje, navadno črne barve in na osnovi saj: pisati s tušem; tuš in redis pero / kitajski tuš / tuš za trepalnice gosta, tekoča snov za ličenje
2. um. slikarska tehnika, pri kateri se riše in barva s tem sredstvom: risba v tušu
// risba v tej tehniki: razstava olj in tušev
SSKJ²
víšnjevost -i ž (ī)
lastnost višnjevega, vijoličasto modra barva: višnjevost večernega neba / knjiž. višnjevost oči modrina
SSKJ²
zelenílo -a s (í)
1. zeleno barvilo: izdelovati zelenilo
♦ bot. listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov
2. lastnost zelenega, zelena barva: zelenilo oči; zelenilo trav / sveže zelenilo polj
3. zelenje: skrival se je med gostim zelenilom
SSKJ²
zelenína -e ž (í)
1. lastnost zelenega, zelena barva: zelenina dreves, travnika; zelenina jezera
2. knjiž. zelenje: trgati zelenino; okrasna zelenina
3. kar je zeleno: pokrajina s pasovi zelenine med kamenjem
SSKJ²
zelênost -i ž (é)
lastnost zelenega, zelena barva: zelenost listov
● ekspr. tega je kriva njihova zelenost mladost, neizkušenost
SSKJ²
zlatína -e ž (í) knjiž.
1. lastnost zlatega, zlata barva: zlatina zorečega polja
2. kar je zlato: nebo na zahodu je bilo polno zlatin in rdečin / obrobiti srebrn izdelek z zlatino z zlatom
SSKJ²
zlatnína -e ž (ī)
1. izdelki iz zlata: prodajati zlatnino; zlatnina in srebrnina / ne nosi zlatnine zlatega nakita
2. knjiž. lastnost zlatega, zlata barva: zlatnina zrele pšenice; zlatnina sonca
Število zadetkov: 356