Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
púrpur -ja m (ȗ)
knjiž. vijoličasto rdeča barva: purpur svilene tkanine
// škrlat: barvati s purpurjem / kardinali v purpurju
SSKJ²
razpršílo -a s (í)
1. sredstvo, ki se pri uporabi razpršuje: izdelovati razpršila; barvati, škropiti z razpršilom; uporaba razpršil v kmetijstvu
2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: razpršilo proti mrčesu / lak v obliki razpršila
// posoda s takim kemičnim sredstvom: razpršilo je prazno
SSKJ²
rumeníca -e ž (í)
1. zlatenica: zboleti za rumenico
2. nar. prekmursko pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: barvati rumenice
● knjiž. izrazita rumenica je izdajala bolezen na jetrih rumena barva (polti)
♦ fot. filter, ki dobro prepušča zlasti žarke rumene barve
SSKJ²
rumenílo -a s (í)
1. rumeno barvilo: barvati z rumenilom / listno rumenilo
♦ kem. kromovo rumenilo rumen prah iz svinčevega kromata in svinčevega sulfata za oljnato rumeno barvo
2. lastnost rumenega, rumena barva: po rumenilu kože se mu vidi, da je bolan / rumenilo cvetja, žita / ekspr. rumenilo zahajajočega sonca
SSKJ²
štríhati -am nedov. (ȋ)
nižje pog. barvati, pleskati1: štrihati vrata
● pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo
SSKJ²
tingírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. barvati: tingirati les / tingirati kipec z zlatom zlatiti
    tingíran -a -o:
    rdečkasto tingirana rudnina
SSKJ²
trepálnica -e ž (ȃ)
dlaka na robu veke: trepalnice izpadajo; trepalnica mu je padla v oko
// mn. celota teh dlak na robu veke: barvati si trepalnice; povesiti trepalnice; dolge, goste trepalnice / umetne trepalnice; ščetka za trepalnice / od solz pordele trepalnice veke
SSKJ²
úsnje -a s (ú)
1. živalska koža, strojena brez dlake: usnje se lomi, razpoka; barvati, loščiti, mehčati usnje; šivati usnje; predelati kože v usnje; belo, črno, rdeče, svetlo usnje; gladko, kosmateno, mehko, tanko, težko usnje; tovarna usnja; čevlji, plašč iz usnja / galanterijsko, knjigoveško usnje; gornje za vrhnje dele obutve, spodnje usnje za spodnje in notranje dele obutve; goveje, kozje, ovčje, svinjsko, telečje usnje
2. šport. žarg. nogometna žoga: v zadnjem trenutku je odbil usnje v kot / nogometno usnje
♦ obrt. knjiga je vezana v usnje hrbet in platnice so prevlečeni z usnjem; usnj. blanširati, lomiti, strojiti usnje; jermensko usnje za pogonske jermene; kromovo usnje strojeno z raztopino kromovega bazičnega sulfata; oblačilno usnje tanko, mehko usnje za oblačila, pokrivala, torbice; podplatno usnje; transparent usnje prosojno usnje, obdelano z borovo kislino in glicerinom, za bobne, tekstilno industrijo; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, usnje [us.]
SSKJ²
ústnica -e ž (ȗ)
1. vsak od dveh mesnatih robov ustne odprtine
a) pri človeku: ustnice so mu drhtele od vznemirjenja; barvati, ličiti ustnice; v zadregi si je grizel ustnico; oblizovati si ustnice; stisniti ustnice; zmočiti bolniku ustnice; okrog ustnic so se ji naredili izpuščaji; poljubiti na ustnice; blede, brezkrvne, rdeče ustnice; čutne, debele, mesnate, naprej potisnjene, štrleče, velike ustnice; od mraza pomodrele, razpokane ustnice; spodnja, zgornja ustnica; robovi ustnic; črtalo, rdečilo za ustnice / skriviti ustnice v posmeh; odhajali so s pesmijo na ustnicah pojoč / zajčja ustnica prirojena preklana zgornja ustnica
● ekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila; ekspr. v takem položaju ne kaže drugega kot stisniti ustnice se obvladati, potrpeti; ekspr. beseda, prošnja mu je zamrla na ustnicah ni je (do konca) izrekel, povedal
b) pri nekaterih sesalcih in ribah: konjska, pasja ustnica
2. glasb. posebno oblikovana odprtina cevi, kjer se pod vplivom zračnega toka tvori zvok: ustnice pri orgelskih piščalih
♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; male, velike sramne ustnice
SSKJ²
vodénka -e ž (ẹ́)
1. vrtn. grmičasta lončnica z mesnatimi stebli, suličastimi listi in belimi, rožnatimi ali rdečimi cveti, Impatiens walleriana: na oknih cvetijo vodenke
2. bot., navadno v zvezi navadna vodenka v mirni vodi in ob bregovih rastoča trava z drobnimi, navadno rahlo vijoličastimi klaski, Catabrosa aquatica: loček in vodenka
3. agr. vodena hruška brez okusa in arome: za hišo raste vodenka
4. nav. mn., šol. žarg. vodena, vodna barvica: barvati z vodenkami

Slovenski pravopis

Pravopis
bárvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bárvanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ steno z zeleno barvo
bárvati se -am se (ȃ) Listje se ~a
Pravopis
modrílo -a s, snov. (í) barvati oblačila z ~om
Pravopis
polikromírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; polikromíranje (ȋ) um. kaj ~ oltar |barvati v več barvah|
Pravopis
púrpur -ja m s -em snov. (ȗ) barvati s ~em
Pravopis
štríhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; štríhanje (ȋ) neknj. pog. barvati, pleskati
Pravopis
trepálnica -e ž (ȃ) barvati si ~e
Pravopis
vodénka -e ž (ẹ́) z ~ami okrašena okna; |hruška|; šol. žarg. barvati z ~ami z vodenimi barvicami

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
bárvati -am nedov.
kaj prepajati, pokrivati z barvo
SINONIMI:
ekspr. mazati, neknj. pog. štrihati, knj.izroč. tingirati
Celotno geslo Sinonimni
škrlát -a m
1.
rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkompojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. purpur
2.
dragocena temnordeča svilena tkaninapojmovnik
SINONIMI:
star. bager1, knj.izroč. purpur
GLEJ ŠE: barva
Celotno geslo Sinonimni
trepálnice -ic ž mn.
celota dlak na robu vekepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. trepalke, knj.izroč. vejice
Število zadetkov: 74