Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa
Farmacija
ácidobázični indikátor -ega -ja m
SSKJ²
aditív -a m (ȋ) kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; dovoljena, priporočena količina aditivov
SSKJ²
afinitéta -e ž (ẹ̑)
1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb
Celotno geslo ePravopis
al fresco
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 al fresco samostalniška zveza moškega spola
slikarski postopek
IZGOVOR: [al frésko], rodilnik [al frésko]
Geologija
alokromátski minerál -ega -a m
Celotno geslo Sinonimni
arhitékt -a m
strokovnjak za arhitekturopojmovnik
SINONIMI:
zastar. stavbar, knj.izroč. stavbenik
SSKJ²
avivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
tekst. poživiti barvo in izboljšati voljnost tekstilnih surovin in izdelkov:
Celotno geslo eSSKJ
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]
    1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus
      1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
ETIMOLOGIJA: ↑barrique
SSKJ²
bárva -e ž (ȃ)
1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
Celotno geslo Sinonimni
bárva -e ž
1.
lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo ta predmet seva, odbija ali prepuščapojmovnik
SINONIMI:
zastar. boja2, zastar. šara2
2.
sredstvo za barvanjepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. ličilo, zastar. šara2
3.
s prilastkom, knj.izroč. izrazite poteze, značilnosti
SINONIMI:
knj.izroč. kolorit, knj.izroč. nota, knj.izroč. timbre
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik barva tona
GLEJ ŠE: tempera, barvice, nanos, nanos
Celotno geslo Frazemi
bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva
Jezikovna
Barva »magenta« v slovenščini

Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.

Čebelarstvo
bárvanje mátic -a -- s
SSKJ²
bárvast -a -o prid. (ȃ)
1. ki vsebuje barvo; barven: barvasti svinčniki; barvaste krede / barvasto prebivalstvo barvnopolto / barvaste kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvasta metalurgija
// ki je v barvah; ant. črno-bel: barvast posnetek; barvasta fotografija
2. ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno: barvast papir; barvasta tkanina; barvasto steklo
SSKJ²
bárvati -am nedov. (ȃ)
1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice
♦ med. barvati histološki preparat
2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz
    bárvan -a -o:
    rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti
Pravopis
bárvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bárvanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ steno z zeleno barvo
bárvati se -am se (ȃ) Listje se ~a
Celotno geslo Sinonimni
bárvati -am nedov.
kaj prepajati, pokrivati z barvo
SINONIMI:
ekspr. mazati, neknj. pog. štrihati, knj.izroč. tingirati
Celotno geslo Vezljivostni G
bárvati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.
SSKJ²
bárven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala
♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj
// ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija
// ki je v barvah; ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk
    bárvno prisl.:
    barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine
Število zadetkov: 480