Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
pólizgovorjèn -êna -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȅ ọ̑-é) ki ni v celoti izgovorjen: polizgovorjena beseda / ekspr. polizgovorjeno namigovanje prikrito
SSKJ
relíkt -a m (ȋ) kar ostane, se ohrani od česa večjega, obsežnejšega iz prejšnjih obdobij, ostanek: ta beseda je relikt; relikti starih verovanj v ljudskem izročilu; pren., knjiž. glavna oseba v romanu je relikt kapitalizma
● knjiž. ta poklic je danes že relikt zelo redek
// biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki se ohrani na ozko omejenem področju iz prejšnjih geoloških dob: ta vrsta polžev je relikt
♦ geol. ledenodobni, terciarni relikti
SSKJ
sinonímen -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinonim: sinonimni izrazi; sinonimna beseda / sinonimne razlage
    sinonímno prisl.: sinonimno razložiti
SSKJ
specífičen -čna -o prid. (í) poseben, svojevrsten: biti v specifičnem položaju; beseda ima v tej zvezi specifičen pomen; težko je ustreči njenim specifičnim željam; opisovati specifično življenje mornarjev
// značilen, tipičen: njegova specifična lastnost je, da rad vsakomur svetuje; za tako kurjenje je specifična velika poraba kurjave / med njima so specifične razlike
♦ fiz. specifični upor upor en meter dolgega odseka vodnika s presekom enega kvadratnega milimetra; specifična teža teža 1 m3 snovi; specifična toplota toplota, ki segreje en kilogram snovi za eno stopinjo; med. specifična bolezen bolezen, ki jo povzroča en sam mikrob
    specífično prisl.: specifično romantičen način pisanja; to je specifično slovenska narodna jed; sam.: ljudska umetnost je nekaj specifičnega
SSKJ
studiózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. narejen, napisan zelo natančno, strokovno, z veliko študijsko prizadevnostjo: studiozni članki; studiozna spremna beseda knjige / studiozna analiza stanja
// zelo prizadeven: bil je marljiv in studiozen fant
    studiózno prisl.: studiozno obdelati probleme
SSKJ
trízlóžen -žna -o prid. (ȋ-ọ̄) lingv. ki ima tri zloge: trizložna beseda
♦ lit. trizložna rima; trizložna stopica
SSKJ
vèčpoménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več pomenov: večpomenska beseda / večpomenska poezija
SSKJ
vèčzlóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ̄) lingv. ki ima več zlogov: večzložna beseda
SSKJ
vzdévati -am nedov. (ẹ́) knjiž., navadno v zvezi z ime, vzdevek dajati, določati: jeziku, v katerem mu teče beseda, vzdeva ime materinščina; vzdevati si vzdevke
SSKJ
vzpodbúden -dna -o prid., vzpodbúdnejši (ú ū) spodbuden: vzpodbudna beseda, novica / raziskave so dale vzpodbudne rezultate
    vzpodbúdno prisl.: vzpodbudno vplivati
SSKJ
y [ípsilon tudi ipsílon] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, ípsilon tudi ipsílon -a (ȋ; ȋ) črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med x in z: beseda se konča z y; veliki Y
♦ geom. os y in y os druga koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu; ordinata; mat. y znak za drugo neznanko; metal. profil Y in Y profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki Y
SSKJ
zaklétje -a s (ẹ̑) po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: pripovedovati o zakletju kraljeviča
// posledica, učinek tega izreka: rešiti se zakletja
// beseda, besede, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: izreči zakletje
SSKJ
žàl [žau̯] prid. neskl. (ȁ) v zvezi z beseda, misel ki vsebuje, izraža negativen, odklonilen odnos do koga: nikoli mu ni rekla žal besede; kljub nagajanju v njem ni bilo žal misli
SSKJ
abrakadábra -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre
SSKJ
adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti
SSKJ
antoním -a m (ȋ) lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
SSKJ
avgmentatív -a m (ȋ) lingv. beseda, ki izraža povečanje
SSKJ
besédica -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od beseda: kratka, neznatna besedica / rad uporablja ljubkovalne besedice; napisal je nekaj besedic o tem / ed. niti besedice ni črhnil, ni zinil, ni spregovoril; niti z besedico, z eno samo besedico ni omenil tega; z najmanjšo besedico ni namignil na to / rada sliši take besedice; mile, prijazne besedice
● pog., ekspr. niti besedice ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; niti besedice mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; ekspr. niti besedice ti ne verjamem prav ničesar; ekspr. odšel je brez besedice ne da bi komu kaj povedal; ekspr. ponovil je vse do besedice prav vse; ekspr. niti besedice več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besedice! ne povej nikomur nič o tem
SSKJ
breznaglásnica -e ž (ȃ) lingv. beseda, ki je brez naglasa: enozložna breznaglasnica
SSKJ
deskríptor -ja m (ȋ) biblio. značilna beseda, ki označuje vsebino kakega dela, članka in omogoča iskanje želene informacije: iskati podatke s pomočjo deskriptorjev; seznam, slovar deskriptorjev
Število zadetkov: 398