Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Kako zapisati vrste kave: »makjato«, »kapučin/kapučino«, »mokačin/mokačino«, »espreso«

Znanec bi rad uredil oz. poenotil zapis za jedilni list, ker so sedaj zelo različni. V nekaterih primerih so že uveljavljene slovenske variante, v vseh pa ne. Njegova želja je, da bi bili zapisi slovenski, če se le da. Pomagal si je s SSKJ, a v vseh primerih ni. Gre za naslednje primere, povezane z vrstami kave:

  • macchiato > makiato (Bi bilo to v redu?)
  • cappuccino > kapučino
  • espresso > espreso (Bi bilo to v redu? Ali tako, kot se najde na spletu: ekspresna kava oz. ekspres.)
  • mochaccino > mokačino

Jezikovna
O besedi »zviralnik« pri športni vzgoji

V OŠ učimo učence po učnem načrtu za športno vzgojo. Učni načrt za športno vzgojo je uraden dokument (daje nam smernice, cilje in minimalne standarde znanja...) in po mojem mnenju mora biti napisan v slovenskem knjižnem jeziku.

Pred nekaj dnevi sem se bolj temeljito lotil njegovega prebiranja in pri standardih znanja za prvo triado prišel do zame nerazumljive besede zviralnik. Učni načrt za športno vzgojo ga omenja na strani 31, pod gimnastično abecedo. V besedilu piše: "...pleza po letveniku, zviralniku in poševni klopi, preskakuje kolebnico."

Ker sam nikoli prej nisem zasledil te besede, sem malo raziskoval. Prišel sem do ugotovitve, da omenjena beseda izvira iz Športno terminološkega slovarja, ki ga je izdal dr. Silvo Kristan. Gre za delovno verzijo njegovega slovarja, v kateri avtor v obsežnem teoretičnem uvodu razmišlja o vlogi strokovnega izrazja, v katerega vključi tudi priporočilo terminološki komisiji. Po moji oceni neka delovna verzija slovarja, ki je plod razmišljanja človeka, ki razmišlja o nečem in to tudi javno objavi, še ne more biti zagotovilo, da je beseda zviralnik tudi uradno sprejeta in priznana. Morda se motim in ravno zato bi rad razčistil zadevo. Namreč o tem, kaj je zviralnik sem povprašal tudi svetovalko za šport, ki deluje na Zavodu republike Slovenije za šolstvo (je tudi ena izmed več soavtorjev Učnega načrta za športno vzgojo). Odgovorila mi je, da gre za pojem iz Športno terminološkega slovarja, kjer avtor zvirala opisuje kot nepogrešljivi del otroških igrišč (sam jim pravim plezala).

Na naši šoli nihče ni vedel, kaj je to zviralnik. Ena učiteljica je rekla, da gre za zviralo, a je ni znala povsem pojasniti. Torej, tudi beseda zviralo, je v športnem smislu mišljena kot plezalo za otroke.

V času mojega študija na Fakulteti za šport zviralnik ni bil nikoli omenjen, niti ga nismo obravnavali na vajah in predavanjih. Tudi kasnejši študenti ga niso obravnavali. Torej, če zaključim, kaj menite vi o tem problemu? Ali se beseda zviralnik lahko uporabi v uradnem dokumentu kot priznana slovenska beseda ali ne?

Jezikovna
Razlika med pravopisnim slovarjem in SSKJ

Zanima me, kako oziroma po čem ločimo slovarski sestavek iz SSKJ od slovarskega sestavka iz slovenskega pravopisa.

Jezikovna
Večpomenka, enakoizraznica

Če je beseda večpomenka, je predstavljena v enem slovarskem sestavku, njeni pomeni pa so označeni z arabskimi številkami. Če pa je beseda enakoizraznica oz. enakozvočnica je njen pomen predstavljen v ločenih slovarskih sestavkih. Zanima me, če je beseda krilo, večpomenka ali enakoizraznica ali pa kar oboje.

Jezikovna
Zakaj in kdaj uporabljamo besedo »obala« in zakaj ne »obrežje«?

Zanima me, zakaj in kdaj smo si Slovenci od Hrvatov izposodili besedo obala, ko iimamo svojo besedo obrežje. Zakaj jo kljub temu, da smo iz rabe izločili večino hrvatizmov, še vedno na veliko uporabljamo? Zanima me tudi, kdaj jo bo SSKJ opredelil kot zastarelo in se bo začela uporabljati beseda obrežje. Hvala

Jezikovna
Ime slovenske himne: Zdravljica ali Zdravica?

Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.

Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.

Jezikovna
Izvor besede »kariera«

Iz gesla kariera v etimološkem slovarju je mogoče razbrati, da je beseda iz italijanske izpeljave latinske besede currus (via carraria) v slovenščino prevzeta preko francoščine (carrière) in potem nemščine (Karriere). Kako vemo, da ni bila prevzeta neposredno iz italijanščine, ki nam je tudi blizu in ki za to uporablja besedo, ki je fonetično celo enaka slovenski?

Je mogoče, da je beseda kariera šele v francoščini dobila pomen, ki ga ima tudi v slovenščini, torej 'delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje', od koder bi potem do nas prišla preko nemščine in ne italijanščine?

Jezikovna
Sklanjanje in izvor samostalnikov »med« in »strd«

Zanima me, od kod izvirata samostalnika med in strd ter kako ju sklanjamo.

Jezikovna
Besednovrstna umestitev besede »natanko«

Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?

Jezikovna
Pisanje besede »šoah/šoa«

V Primorskem dnevniku je potekala v rubriki »pisma uredništvu« neke vrste polemika okrog vprašanja šoah ali šoa? V prvem pismu je gospod FF, član judovske skupnosti v Trstu, ki ga je skupaj z družino prizadela šoa, skušal pojasniti, zakaj bi bilo po njegovem bolj primerno, da bi se v slovenščini namesto besede šoah uporabljala beseda šoa. 20. februarja sem se v to debato vključila še jaz osebno, ker mi je bila pred letom dni v enem izmed mojih znanstvenih člankov zavrnjena uporaba besede šoa. Naj dodam, da – podobno kot g. Fischer – tudi jaz osebno zagovarjam uporabo besede šoa in to prav tako v ženski obliki. Tako se jo piše ne le v hebrejščini, ampak tudi v francoščini, nemščini in italijanščini. Primorski dnevnik je v svojih »pripisih uredništva« tako predloge g. Fischerja kot tudi moje pritrdilne pripombe k uporabi besede šoah zavrnilo.

Naj vam v ilustracijo navedem le pripis uredništva, ki ga najdete v današnjem Primorskem dnevniku:

»Pripis uredništva: [...] Kar pa zadeva besedo šoah, je v modernem pisanem jeziku v Sloveniji uveljavljena že dolgo. Kot samostalnik moškega spola ni zapisana samo v Verbinčevem slovarju tujk, temveč je navedena tudi med novimi besedami v pisnem korpusu slovenščine, ki ga sestavlja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti« (podčrtala ).

Pogledala sem in ugotovila, da sta v pisnem korpusu navedeni kar dve besedi: to je beseda shoah (iz časopisnih odlomkov jasno izhaja, da napeljuje beseda na francoskega režiserja C. Lanzmanna oz. na njegov celovečerni dokumentarni film Shoah; nato še beseda šoah, v kateri pa so citirani le izvlečki iz časnika Delo. Ker se že dalj časa ukvarjam s to oz. zelo sorodno tematiko, vem, da obstajajo še druge oblike pisanja termina (npr. šo'ah) in da se v zadnjih nekaj mesecih polagoma uveljavlja tudi pojem ŠOA.

»Šoa – spominjajmo se« – se denimo glasi naslov prispevka ob letošnjem dnevu spomina na »holokavst« v sobotni prilogi Večera z dne 24.1.2009:

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009012405399872

In tudi v drugih člankih Večera sem besedo šoa vsaj dva- ali trikrat zasledila.

Prav 27. januarja letošnjega leta pa je RTV Slovenija na 1. programu prvič predvajala dokumentarni film z naslovom »Šoa. Teža molka«:

http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/soa-teza-molka Gre za film, ki bo deležen še več ponovitev, tudi zunaj televizijske hiše.

Hočem povedati, da stvari okrog pojma šoah ali šoa le niso tako enoznačne. Pa tudi o dozdevno »dolgi« uveljavljenosti besede šoah v »slovenskem modernem jeziku«, kot to sugerira Primorski dnevnik, bi se dalo verjetno marsikaj reči.

M. J. P.

Jezikovna
Raba narekovaja v navedku

Katero obliko narekovajev je najprimerneje uporabiti v besedilu, enojno ali dvojno, kadar navajamo ponazarjalno gradivo (npr. v povedi »Beseda »harmonikaš« je hrvatizem, zato je smotrno dati prednost besedi 'harmonikar'.«)?

Jezikovna
»Shrinkflation« in »skimpflation« po slovensko

Angleška beseda shrinkflation se ponekod prevaja kot skrčflacija. Podoben pojem je skimpflation, za katerega še nisem zasledila slovenske ustreznice. Kaj pravite na škrtflacija?

V prvem primeru vam trgovci za isto ceno prodajo manj izdelka. Količina se je skrčila, zato skrčflacija. V drugem primeru se dražje sestavine zamenjujejo s cenejšimi. Torej varčujejo, skoparijo ali po domače škrtarijo. To bi se lahko imenovalo škrtflacija.

Ne en ne drug slovenski izraz mi nista všeč, ampak skimpflacija se mi zdi še slabša izbira.

Jezikovna
Sopomenki: »raven« ali »nivo«?

V veliko različnih besedilih sem zasledila uporabo obeh samostalnikov v enake namene - raven oziroma nivo.

RAVEN "Tri ravni zdravstvenega varstva Zdravstvena dejavnost zajema primarno, sekundarno in terciarno raven..." Vir: https://www.gov.si/podrocja/zdravje/organiziranost-zdravstvenega-varstva/

NIVO "Nivo arktičnega ledu bo letošnjega septembra dosegel rekordno nizko raven" (celo oba samostalnika v isti povedi!) Vir: https://www.dnevnik.si/263334

Ko sem še obiskovala Filofaks (haha ;) pred ne-vem-koliko leti), je veljalo, da je "nivo" tujka, slovenski izraz za to pa "raven", in da je treba vse "nivoje" pridno lektorirati v "ravni". Ali je to res? Ali to še velja? Ali je sploh kdaj veljalo? Gre za razliko med zbornim jezikom in drugimi zvrstmi? Ali kaj drugega? Hvala za odgovor.

Jezikovna
Tabujske besede v SSKJ: »lulika«

Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?

Jezikovna
Zakaj besede »izmerjenost« ni v SSKJ

Zanima me, zakaj beseda izmerjenost ni v SSKJ?

Jezikovna
Zakaj pišemo besedo »kozak« z malo začetnico?

Na spletu sem našla pojasnilo, da so kozaki »poimenovanje za skupino več ljudi, ki živijo v južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, znanih po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu« (na vaši strani je podobna razlaga: kozak).

Prijateljičinemu sinu lektoriram seminarsko nalogo iz zgodovine, v kateri raziskuje Kozake in jih zapisuje z veliko začetnico. Priznam, da mi deluje čudno, če je beseda zapisana z malo, a do pred kratkim sem bila prepričana, da so Kozaki ljudstvo. Sva se pa dogovorila, da z veliko zapišem Zaporoške kozake in Donske Kozake (ki sami sebe opredeljujejo kot ljudstvo).

Kaj je torej bolj prav?

Jezikovna
Izvor besede »dobrobit«

Kakšen je izvor besede dobrobit?

Jezikovna
Izvor in pomen besede »kramola«

Zanima me izvor in uporaba besede kramola, ki jo nekatere skupine in posamezniki na internetu predstavljajo kot staro slovensko besedo, ki naj bi pomenila "naravno in s tem temeljno, starodavno ter neodtujljivo pravico ljudstva do upora zoper vladarja in oblast, ki zlorabi svoj položaj ter od ljudstva podeljene pravice in dolžnosti."

Kot kaže beseda res obstaja, saj jo najdemo v starocerkveni slovanščini (крамола) v pomenu upor, v bolgarščini kot arhično za glasen prepir, pretep, razgarajati in tudi v sodobni ruščini, kjer ima arhaičen pomen kot sta vstaja in upor. Beseda pa naj bi bila sposojenka iz stare bavarščine (karmala)?

Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini? Ali je tudi pri nas arhaična beseda za upor oz. dejanje/del starosvetnega prava, ki ni več praksi? In sploh kakšen je njen izvor?

Jezikovna
Izvor izraza »pangeljček«

Beseda pangeljček je najbrž arhaizem in izvira iz nemščine. Najdemo ga v domnevno Prešernovem verzu: Minca, Minca, učke imaš kot pangeljčke, žnabelce kot nageljčke, ziska pa sta povštrčka.

Ali obstaja kak Slovar arhaizmov? Je potreben?

Jezikovna
Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?

Vprašanje

Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.

Število zadetkov: 675