Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Tvorba pridevnika iz zveze »specialistična ambulanta«

Če grem npr. na pregled v specialistično ambulanto, sem bil deležen specialističnoambulantnestoritve ali specialistično ambulantne (pisanje skupaj ali narazen)?

Jezikovna
Tvorba pridevnika za barvni odtenek, podoben barvi jajčevca

S sinom se hecava in skušava najti besedni par po kopitu pomarančno oranžna, slivovo modra, zatakne pa se nama pri jajčevcu: jajčevsko vijolična?

Jezikovna
Tvorjenke z e v pomenu ‘elektronski’

Pri poimenovanju spletne aplikacije iščemo pravilnejšo obliko imena.

Zanima me ali so kakršnekoli omejitve, oziroma pravila za uporabo predpone e? Na primer ePrenosi ali e-Prenosi, E-Prenosi...

Jezikovna
Ujemanje po spolu pri rabi samostalnika »računovodja« v dvojini

Težave imam z ujemanjem spola pri besedi računovodja v dvojini. Ali pravilno sklepam, da če uporabimo 2. moško sklanjatev (torej žensko sklanjatev) se potem tudi deležnik ravna po ženski obliki (čeprav je beseda računovodja moškega spola in čeprav sta dejanski računovodji moška), na primer:

Računovodji sta preverili dokumentacijo.

Mislim, da je pravilno tudi: Računovodja sta preverila dokumentacijo, medtem ko se mi mešanje obeh vzorcev, npr. Računovodji sta preverila dokumentacijo, ne sliši pravilno.

Jezikovna
Ujemanje pri nagovorih: spoštovani ...

Zanima me, kaj storiti v primeru, ko nagovarjamo osebe moškega in ženskega spola. Ali je nujno ujemanje v nevtralnem moškem spolu (npr. Spoštovani sodelavke in sodelavci!) ali vseeno velja načelo bližine (Spoštovane sodelavke in sodelavci!).

Jezikovna
Ujemanje v povedi kot slovnični problem za tujce, ki se učijo slovensko

Rada naslovila eno vprašanje, ki se nenehno pojavlja in sicer, spol kadar je količina :)

Veliko novinarjev je dobrih ljudi in ne Veliko novinarjev so dobri ljudje

in kateri od teh stavkov je prav (mislim, da prvi) ampak Toporišič me zmede, ko napiše, da če je stavek še odvisnik… :)

  • 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi balo…
  • 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi bali…
  • 8% ljudi se bodo odločili, če se ne bi bali

pa tudi

65.4% ljudi se ne bi odločilo, ker so zadovoljni s svojim videzom ali -/- ker je zadovoljnih!

V Toporišiču je razlaga s povedkovim določilom, pridevniško besedo… tuji študenti iz Anglije ne poznajo tega :) in je težko pojasniti kdaj gre v množino/srednji spol ipd.

Kako bi vi to razložili (po domače) tujim študentom, da jim bo bolj jasno?

Jezikovna
Ujemanje v stavku: količinski izrazi

Kako bo prav: Zbranih je bilo mnogo ljudi. ali Zbrano je bilo mnogo ljudi. Po analogiji Pridnih je bilo mnogo ljudi. bo pravilni prvi primer, vendar pa: ali je dopustna raba tudi drugega?

Jezikovna
Uporaba besede »erudit«

Zanima me, kakšna je pravilna/ustrezna raba besede erudit. V slovarju je erudit opredeljen kot nekdo, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja.

Torej, zanima me, ali je stavek Robert Golob je erudit na energetskem področju jezikovno primeren?

Bi bil stavek Robert Golob je erudit ustreznejši ,in bi se v tem primeru domnevalo, da ima obsežno in poglobljeno znanje z energetskega področja?

Jezikovna
Uporaba besede »pač«

Zanima me posebna uporaba besede pač. Ali jo je možno uporabiti kot zanikanje? Se pravi, da namesto jaz pač ne uporabimo le jaz pač. Primer 1: On ima rad adrenalinske športe, jaz pač. Kaj pa primer 2: On ima rad adrenalinske športe, jaz pač ...

Jezikovna
Uporaba naziva »gospod«

Zanima me raba nazivov pred poklicem ali drugim nazivom, na primer gospod policist, gospod zdravnik, gospod magister. Zanima me tudi primernost uporabe naziva pred osebnim imenom (g. Matej). Sta takšni rabi nujni oziroma primerni, ali se naziv uporablja izključno pred priimkom.

Jezikovna
»Upravljalec« ali »upravljavec«?

Ekipa ZRSZ se ukvarja s preverjanjem prevodov poklicev nove verzije Evropske standardne klasifikacije poklicev iz angleščine v slovenščino. Naleteli smo na več primerov, ko prevajalci uporabijo izraz upravljalec/upravljalka (večinoma še vedno upravljavec/upravljavka). Spodaj izpostavljamo dva takšna primera:

Postavlja se nam vprašanje, ali sta izraza upravljalec/upravljalka slovnično pravilna in ali je dopustno, da se pri prevodih poklicev uporablja nekonsistentna raba terminov upravljavec/upravljalec.

Jezikovna
Uspavalo »dial« v Slovenskem pravopisu 2001

Zanima me vir in podrobnejši opis za uspavalo dial, ki sem ga našel v Pravopisu, medtem ko na spletu za ta pojem ne najdem drugega kot blagovno znamko Henklove kozmetike.

Jezikovna
Ustreznica za nedovršno obliko glagola »poistovetiti«

Ko želimo v knjižni slovenščini izraziti, da se nekdo z nečim identificira v daljšem trajanju, nam je, kot se zdi, pravzaprav na voljo zgolj beseda identificirati. V kolikor imamo opravka z dovršnim dejanjem, lahko seveda uporabimo glagol poistovetiti. Nedovršno obliko poistovečati se sicer lahko zasledimo v praktični uporabi, ni pa je mogoče najti v nobenih jezikovnih priročnikih. Bi bila uporaba omenjene oblike vendarle dopustna z ozirom na pomanjkanje domače ustreznice, ali pa obstaja morda kakšna druga sopomenka, s katero bi bilo mogoče izraziti nedovršni pomen besede identificirati se?

Jezikovna
Ustreznik angleške besede »addictive« je »zasvojljiv« ali »zasvajajoč«?

Imam vprašanje glede prevajanja angleške besede addictive. To bi lahko ubesedili kot nekaj, kar povzroča odvisnost/zasvojenost. Zanima pa me, ali v slovenščini obstaja kak ustaljen enobesedni izraz za to besedo. Namreč v korpusih sem zasledil največ zadetkov za zasvojljiv, tudi zasvajajoč in zasvajujoč, v SSKJ-ju pa teh izrazov ni, zato me zanima, če je karkoli od tega sprejemljivo, ali morda obstaja še kakšna druga beseda?

Jezikovna
Ustreznost glagola »odreagirati«

Zakaj novinarji uporabljajo besedo odreagiral? Velikokrat slišim na tv-ju to besedo, ker mislim da je nepravilna. Akcija povzroči reakcijo in nikakor ne odreakcijo. MIslim, da je beseda odreagirati (največkrat v novinarskem besednjaku) nepravilna. Vendar pa jo slišimo iz ust ljudi, ki naj bi bili za zgled, kako pravilno uprabljati slovenski jezik in terminologijo

Jezikovna
Ustreznost izraza »računovodenje«

V službi smo obravnavali pravilnik, v katerem je bila zapisana beseda računovodenje, in vprašanje ali gre za slovensko besedo oziroma če je v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Oseba, ki je na svojem področju strokovna, to je finančno-računovodskem, podpira to besedo, vendar vseeno je dilema tistih, ki ne poznajo te stroke, ali gre za slovensko besedo. Naj vam citiram cel odstavek:

Pri poslovanju in računovodenju uporablja :

  • zakon o računovodstvu,
  • splošne slovenske računovodske standarde,
  • slovenski računovodski standard 36 (2006)

V izogib dilemam vas prosim, ali mi lahko posredujete vaše mnenje, katero bi poslala v vednost moji delovni sredini, ali pa me vsaj usmerite, kam se lahko obrnem za reševanje to vrstnih težav.

Jezikovna
Utemeljitev zapisa zloženke: »zdravstvenopreventiven«

Zanima nas, kako pravilno zapisati sestavljen pridevnik, ki se nanaša na storitev, ustanovo ipd. s področja zdravstvene preventive. V iskalniku "Nova beseda" najdemo tako zapis zdravstveno-preventiven kot tudi zdravstvenopreventiven. Ker želimo v strokovnih besedilih s tega področja uporabljati pravi izraz, me zanima, katera različica zapisa je pravilna, torej zdravstveno-preventivni pregled ali zdravstvenopreventivni pregled.

Jezikovna
Uvajanje merskih enot: namesto stopinja Celzija kar celzij?

Ali se je beseda celzij že toliko ukoreninila v naš jezik, da jo pišemo z malo začetnico? Govorim namreč o temperaturni lestvici in ne o švedskem astronomu.

SP 2001 preferira uporabo Celzijev. Slovarski del SP 2001 podaja dve iztočnici, kjer je v zgledih to najbolj očitno:

  • stopínja -> temperatura pet stopinj Celzija ‹5 ⁰C› temperatúra -> ~ minus štiri stopinje Celzija

Nikoli ne pišemo, recimo za električno napetost, 15 Voltov, ampak vedno 15 voltov. Tako da vas pozivam, naj se tudi fizikalna enota celzij piše z malo začetnico. Poleg tega tudi kelvin in fahreinheit.

Jezikovna
Variante in besedilne uresničitve frazemov: »razbijati si glavo« in »razbijati si glave«

Brskala sem po SSKJ2 in pri geslu razbijati našla primer strokovnjaki se že dolgo razbijajo glave s tem problemom. Mislim, da bi moralo pisati razbijati si glavo (v ednini) – kot v frazeološkem slovarju. Lahko to v SSKJ2 popravite?

Jezikovna
Vejica ali ne?

Na nekem forumu se je pojavilo vprašanje glede postavitve vejice, kjer pa so bila mnenja deljena. Zanima me vejica v oklepaju. Ali je odvečna ali ne? Primer se glasi:

V trgovini(,) s sicer rabljenimi, ampak še vedno kvalitetnimi oblačili, so cene zelo ugodne.

Naj omenim še to, da je težave povzročala beseda sicer. Če te ne bi bilo, ne bi bilo dileme, da vejica tam ni potrebna.

Število zadetkov: 676