1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / osvajalci so besneli po deželi
2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar
- besnèč -éča -e:
besneč ocean, ogenj
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
besnéti -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í)
1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / osvajalci so besneli po deželi
2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar
1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / osvajalci so besneli po deželi
2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar
besneč ocean, ogenj
SSKJ²
cepêtec -tca m (é)
nar. dolenjsko, šalj. spolna razdraženost, poželenje: samo pogledal jo je, pa ga je prijel cepetec; če jo drži tak cepetec za moškim, pa naj se omoži / žrebec besni od cepetca
♦ bot. gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti; dvolistni vimenjak
nar. dolenjsko, šalj. spolna razdraženost, poželenje: samo pogledal jo je, pa ga je prijel cepetec; če jo drži tak cepetec za moškim, pa naj se omoži / žrebec besni od cepetca
♦ bot. gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti; dvolistni vimenjak
SSKJ²
bêsen tudi bésen -sna -o prid., bêsnejši tudi bésnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄)
1. jezen do skrajnosti: upravičeno je bila besna; besen na soseda / besen bik / besno rjovenje živine; pes je lajal kot besen; otepal je okoli sebe kot besen
2. ekspr. ki ima veliko hitrost, silovitost: zapodil je konja v besen galop; besni udarci; besno divjanje viharja / besno sovraštvo
1. jezen do skrajnosti: upravičeno je bila besna; besen na soseda / besen bik / besno rjovenje živine; pes je lajal kot besen; otepal je okoli sebe kot besen
2. ekspr. ki ima veliko hitrost, silovitost: zapodil je konja v besen galop; besni udarci; besno divjanje viharja / besno sovraštvo
- bêsno tudi bésno prisl.:
besno streljati
SSKJ²
besníti -ím nedov., bêsni tudi bésni (ī í)
spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo
spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo
SSKJ²
ciklón1 -a m (ọ̑)
1. meteor. območje nizkega zračnega pritiska: atlantski, višinski ciklon; ciklon v Sredozemlju
2. izredno močen vrtinčast tropski vihar, meteor. tropski ciklon: ciklon besni ob obali
3. teh. naprava za odstranjevanje trdnih delcev iz plina:
1. meteor. območje nizkega zračnega pritiska: atlantski, višinski ciklon; ciklon v Sredozemlju
2. izredno močen vrtinčast tropski vihar, meteor. tropski ciklon: ciklon besni ob obali
3. teh. naprava za odstranjevanje trdnih delcev iz plina:
SSKJ²
hudoúrnica -e ž (ȗ)
hudournik: hudournica besni in trga zemljo / hudournice se divje spreletavajo po zraku
hudournik: hudournica besni in trga zemljo / hudournice se divje spreletavajo po zraku
SSKJ²
vihár -ja m (ȃ)
1. močen veter, navadno ob neurju: zunaj divja, ekspr. besni, buči, tuli vihar; vihar je lomil, ruval drevje; vihar nastane, se pojavi; vihar poneha, se poleže, umiri; hrast se upira, ekspr. kljubuje viharju; hud, silovit vihar; prišel je kakor vihar hitro in hrupno / orkanski vihar orkan; peščeni vihar ki dviga, vrtinči pesek; snežni vihar ki dviga, vrtinči sneg; tropski vihar; pren., ekspr. v njenem srcu divja vihar
2. ekspr. hrup, nemir: ob teh besedah je v dvorani nastal vihar; pomiriti vihar v razredu
// prepir, polemika, razburjanje: ob vsakem izidu pravopisa nastane vihar; razstava je izzvala, povzročila vihar v javnosti; družinski viharji
3. ekspr., s prilastkom silovito, uničujoče dogajanje: človeštvo je preživelo že dosti viharjev; vihar revolucije, vojne
4. ekspr., s prilastkom velika mera, stopnja česa: dvorano je preplavil vihar navdušenja; dogodek je izzval vihar ogorčenja
// velika množina česa neurejenega: vihar klicev; utišati vihar protestov
● ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri
♦ fiz. magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu
1. močen veter, navadno ob neurju: zunaj divja, ekspr. besni, buči, tuli vihar; vihar je lomil, ruval drevje; vihar nastane, se pojavi; vihar poneha, se poleže, umiri; hrast se upira, ekspr. kljubuje viharju; hud, silovit vihar; prišel je kakor vihar hitro in hrupno / orkanski vihar orkan; peščeni vihar ki dviga, vrtinči pesek; snežni vihar ki dviga, vrtinči sneg; tropski vihar; pren., ekspr. v njenem srcu divja vihar
2. ekspr. hrup, nemir: ob teh besedah je v dvorani nastal vihar; pomiriti vihar v razredu
// prepir, polemika, razburjanje: ob vsakem izidu pravopisa nastane vihar; razstava je izzvala, povzročila vihar v javnosti; družinski viharji
3. ekspr., s prilastkom silovito, uničujoče dogajanje: človeštvo je preživelo že dosti viharjev; vihar revolucije, vojne
4. ekspr., s prilastkom velika mera, stopnja česa: dvorano je preplavil vihar navdušenja; dogodek je izzval vihar ogorčenja
// velika množina česa neurejenega: vihar klicev; utišati vihar protestov
● ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri
♦ fiz. magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu
SSKJ²
bêsnež tudi bésnež -a m (ȇ; ẹ̑)
kdor besni: izvili so besnežu orožje / usta se mu penijo kakor besnežu
kdor besni: izvili so besnežu orožje / usta se mu penijo kakor besnežu
Število zadetkov: 8
Dostopnost