Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bíč1 in bìč bíča m (ī í; ȉ í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič
● ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena
// ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča
// ekspr., s prilastkom nasilje, sila, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga
♦ muz. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
SSKJ
bíč2 in bìč bíča m (ī í; ȉ í) redko biček, bičje: bič in loček rasteta daleč naokrog
SSKJ
bíček1 -čka m (ȋ) 
  1. 1. manjšalnica od bič1: švrkati z bičkom
  2. 2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic
SSKJ
bíčev -a -o (í) pridevnik od bič: bičev ročnik
SSKJ
brézovec -vca m (ẹ́) nar. bič, spleten iz brezovih šib: tepsti z brezovcem; dolg in debel brezovec
SSKJ
gonjáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na gonjače: gonjaški bič / gonjaški lov
SSKJ
jahálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jahanje: jahalni pribor / jahalna steza / jahalni bič biču podobna usnjena priprava, navadno pletena; jahalni konj konj, ki je primeren, izurjen za jahanje; jahalni škornji škornji s trdo golenico in visokim opetnikom za ostrogo; jahalne hlače hlače, ki so ob spodnjem delu noge oprijete, ob stegnu pa razširjene; jahalna obleka obleka iz jahalnih hlač in suknjiča
SSKJ
jaháški -a -o prid. (á) nanašajoč se na jahače: jahaški klub / jahaška hoja; jahaške noge / jahaški bič jahalni bič
SSKJ
jêrmen -éna m, mn. stil. jerména s (é ẹ́) 
  1. 1. trak z zaponko, navadno usnjen: odpel je jermene in snel sedlo; prišiti jermene k nahrbtniku; zapeti, zategniti jermen; narediti luknjice v jermen / čeladni jermen s katerim se pripne čelada; čelni jermen ki se daje na čelo; čezramni jermen; pasji jermen na katerem se vodi pes; jermen za hlače ki drži hlače v pasu
    // ozek trak iz usnja sploh: rezati jermene; splesti bič iz jermenov; prevezati z jermenom; jermen za brušenje britve / kupiti nove jermene za čevlje usnjene vezalke
    ●     ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal
  2. 2. trak iz usnja ali iz močnega materiala s sklenjenima koncema, ki prenaša vrtenje: jermen gladko teče; mazati, napeti, sešiti, sneti, speti jermen; nadeti, natakniti jermen na jermenico; konopnen, usnjen jermen / gonilni ali pogonski jermen ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico
    ♦     lov. sledni jermen dolg pasji jermen, ki se uporablja pri iskanju obstreljene divjadi s psom; teh. členasti jermen narejen iz spetih koščkov usnja; dovajalni jermen za dovajanje obdelovanih predmetov v stroj; klinasti jermen ki ima trapezast prerez; ploščati jermen ki ima nizek in širok pravokoten prerez; vet. podrepni jermen ki se namesti vprežni živini pod rep
SSKJ
jézden -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na jezdenje: tovorne in jezdne živali / jezdna pot / jezdni bič jahalni bič; jezdni konj jahalni konj
SSKJ
knúta -e ž (ú) v ruskem okolju, nekdaj bič s tremi, na koncu razpletenimi jermeni z vozli: udariti s knuto / obsodili so ga na sto udarcev s knuto; pren., ekspr. trepetati pod knuto izkoriščevalcev
SSKJ
korobáč -a m (á) biču podobna priprava iz spletenih šib, jermenov, vrvi za udarjanje: ošvrknil ga je s korobačem; usnjen korobač; šibe in korobači
// redko bič: udariti konja s korobačem
SSKJ
krokodílji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na krokodile: bič iz krokodilje kože; široko krokodilje žrelo / krokodilje usnje
● ekspr. pretakati krokodilje solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje
SSKJ
krotovíčast -a -o prid. (í) nav. ekspr. krivenčast, zvit: krotovičasta korenina / v daljavi se vidijo krotovičasti obronki
// vozlast, zankast: krotovičast bič / krotovičasta preja
SSKJ
lízati tudi lizáti lížem nedov. (í á í) 
  1. 1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi; mačka liže mladiče; pes liže roko gospodarju; vol se liže; žival si liže dlako; lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi; pren., ekspr. lizati s pogledi
    // ližoč jesti: žival liže kri; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake; lizati maščobo s prstov
  2. 2. pog., slabš. poljubljati: mene že ne boš lizal, grdoba; kar na ulici se ližeta
  3. 3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho; plameni ližejo kotel, polena; valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo
  4. 4. nepreh., knjiž., redko švigati, plapolati: plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih
    ●     ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka
    lízati se tudi lizáti se slabš.  dobrikati se, prilizovati se: kaj se vedno ližeš; liže se šefu, samo da bi napredoval / fant se liže okoli dekleta; pes se liže okoli gospodarja
    ●     pog., ekspr. vsak naj se liže ven, kakor se more si pomaga, se rešuje
    ližóč -a -e: zver, ližoča si rane
SSKJ
mlatílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) redko  
  1. 1. mlatič: najeti mlatilce
  2. 2. ekspr. kdor tepe, pretepa: bič je prehajal od enega mlatilca k drugemu
SSKJ
nagájka -e ž (ȃ) v ruskem okolju, nekdaj korobač, bič: udariti z nagajko / kozaška nagajka
SSKJ
naróbešnji -a -e prid. (ọ̑) nar. vzhodnoštajersko napačen, nepravi: narobešnje mišljenje / prijeti bič na narobešnji strani
SSKJ
ovíti ovíjem dov. (í) 
  1. 1. z navijanjem okrog česa zavarovati ali združiti: oviti cevi; oviti mlado drevje; oviti šopek s trakom / ovila si je šal okrog vratu
  2. 2. nav. ekspr. biti, nahajati se okrog česa: mesto je ovila gosta megla / slak je ovil trto; fižol se je ovil okoli prekle
    // dati, položiti okrog česa: ovila mu je roko okrog pasu, vratu
  3. 3. dati, narediti čemu ovitek: oviti knjigo, revijo
  4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ovil jo je velik strah; srce se ji je ovilo v žalost
  5. 5. z vitjem odstraniti tekočino: oviti perilo
    ●     zastar. pot ovije okoli hriba zavije, je speljana; ekspr. oviti glavo z vencem dati venec na glavo; redko oviti lase v kito splesti, povezati
    ovíti se star.  obleči se, zaviti se: ovil se je v suknjič
    ●     trdneje se ga je ovila oklenila, se stisnila k njemu; ekspr. bič se je ovil okrog jetnikovih ramen zadel ga je udarec z bičem
    ovít -a -o: vas je bila ovita v meglo; ovito drevje
    ●     ekspr. izvor te družine je ovit v meglo še ni raziskan, jasen; knjiž. ta junak je ovit v mnogo anekdot o njem se pripoveduje, širi mnogo anekdot
    ♦     obrt. ovita petlja petlja (pri kvačkanju, pletenju), pri kateri se nit le ovije okrog kvačke, igle; ovito krilo krilo, pri katerem se sprednja ali zadnja dela križata in je zapeto samo v pasu
SSKJ
pìkapòka in píkapòka in píkapôka in pìka pòka in píka pòka in píka pôka medm. (ȉ-ȍ; ȋ-ȍ; ȋ-ȏ) posnema glas pri udarjanju s cepcem, bičem: pikapoka, pojejo cepci / prijel je za bič in pikapoka po živali
Število zadetkov: 36