Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
korbáč, m. eine Art Geißel, die Karbatsche, Mur., Cig., Jan.; iz konopelj spleten bič, BlKr.; — iz bekovih šibic spleten bič, s katerim se n. pr. na nedolžnih otrok dan tepežkajo, jvzhŠt.; — prim. tur. kęrbač, Mik. (Et.).
SSKJ²
korobáč -a m (á)
biču podobna priprava iz spletenih šib, jermenov, vrvi za udarjanje: ošvrknil ga je s korobačem; usnjen korobač; šibe in korobači
// bič1: udariti konja s korobačem
Celotno geslo Etimološki
korobáč -a m
SSKJ²
krokodílji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na krokodile: bič iz krokodilje kože; široko krokodilje žrelo / krokodilje usnje
● ekspr. pretakati krokodilje solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje
SSKJ²
krotovíčast -a -o prid. (í)
nav. ekspr. krivenčast, zvit: krotovičasta korenina / v daljavi se vidijo krotovičasti obronki
// vozlast, zankast: krotovičast bič / krotovičasta preja
Pravopis
krotovíčast -a -o; bolj ~ (í) poud.: ~ bič |vozlast, zankast|; ~a korenina |krivenčasta, zvita|
SSKJ²
lízati tudi lizáti lížem nedov. (í á í)
1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi; mačka liže mladiče; pes liže roko gospodarju; vol se liže; žival si liže dlako; lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi; pren., ekspr. lizati s pogledi
// ližoč jesti: žival liže kri; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake; lizati maščobo s prstov
2. pog., slabš. poljubljati: mene že ne boš lizal, grdoba; kar na ulici se ližeta
3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho; plameni ližejo kotel, polena; valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo
4. nepreh., knjiž. švigati, plapolati: plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih
● ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka
    lízati se tudi lizáti se slabš.
    dobrikati se, prilizovati se: kaj se vedno ližeš; liže se šefu, samo da bi napredoval / fant se liže okoli dekleta; pes se liže okoli gospodarja
    ●     pog., ekspr. vsak naj se liže ven, kakor se more si pomaga, se rešuje
    ližóč -a -e:
    zver, ližoča si rane
Pleteršnik
mečìč 2., -íča, m. = 2. bič, bičje, Cig. (?); prim. mečiček.
SSKJ²
mlatílec -lca [mlatiu̯ca tudi mlatilca] m (ȋ)
1. mlatič: najeti mlatilce
2. ekspr. kdor tepe, pretepa: bič je prehajal od enega mlatilca k drugemu
Celotno geslo Frazemi
mlín Frazemi s sestavino mlín:
bòj z mlíni na véter, bojeváti se z mlíni na véter, boríti se z mlíni na véter, bôžji mlíni, bôžji mlíni méljejo počási, govoríti kàkor mlín, jêzik têče kómu kàkor mlín, napeljáti vôdo na svój mlín, obrníti vôdo na svój mlín, speljáti vôdo na svój mlín, vôda na mlín kóga
SSKJ²
nagájka -e ž (ȃ)
v ruskem okolju, nekdaj korobač, bič1: udariti z nagajko / kozaška nagajka
SSKJ²
naróbešnji -a -e prid. (ọ̑)
nar. vzhodnoštajersko napačen, nepravi: narobešnje mišljenje / prijeti bič na narobešnji strani
Celotno geslo Frazemi
nóht Frazemi s sestavino nóht:
íti za nóhte kómu, niti za nóht, nóhti cvetéjo, [práv] do nóhtov, [tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhti čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kot je za nóhtom čŕnega, z nóhti in zobmí
Celotno geslo Pohlin
ostnik [ostník] (ojstnik) samostalnik moškega spola
  1. bič z ostjo za priganjanje živali
  2. žebelj za pritrjevanje platišča na leseno kolo
Pleteršnik
osvínčiti, -im, vb. pf. 1) um-, verbleien, Cig.; — 2) mit Blei versehen: osvinčen bič, eine Peitsche mit Bleikugeln, ZgD.
SSKJ²
ovíti ovíjem dov. (í)
1. z navijanjem okrog česa zavarovati ali združiti: oviti cevi; oviti mlado drevje; oviti šopek s trakom / ovila si je šal okrog vratu
2. nav. ekspr. biti, nahajati se okrog česa: mesto je ovila gosta megla / slak je ovil trto; fižol se je ovil okoli prekle
// dati, položiti okrog česa: ovila mu je roko okrog pasu, vratu
3. dati, narediti čemu ovitek: oviti knjigo, revijo
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ovil jo je velik strah; srce se ji je ovilo v žalost
5. z vitjem odstraniti tekočino: oviti perilo
● zastar. pot ovije okoli hriba zavije, je speljana; ekspr. oviti glavo z vencem dati venec na glavo; ekspr. oviti lase v kito splesti, povezati
    ovíti se star.
    obleči se, zaviti se: ovil se je v suknjič
    ●     trdneje se ga je ovila oklenila, se stisnila k njemu; ekspr. bič se je ovil okrog jetnikovih ramen zadel ga je udarec z bičem
    ovít -a -o:
    vas je bila ovita v meglo; ovito drevje
    ●     ekspr. izvor te družine je ovit v meglo še ni raziskan, jasen; knjiž. ta junak je ovit v mnogo anekdot o njem se pripoveduje, širi mnogo anekdot
    ♦     obrt. ovita petlja petlja (pri kvačkanju, pletenju), pri kateri se nit le ovije okrog kvačke, igle; ovito krilo krilo, pri katerem se sprednja ali zadnja dela križata in je zapeto samo v pasu
Pravopis
Palm Beach ~ -a [pálm bíč] m, druga enota s -em zem. i. (ȃ ȋ) |mesto v ZDA|: v ~ ~u
palmbeaški -a -o (ȋ)
Palmbeachan -a m, preb. i. (ȋ)
Palmbeachanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Celotno geslo Frazemi
pámet Frazemi s sestavino pámet:
bíti bòlj počásne pámeti, bíti krátke pámeti, bíti ob pámet, govoríti na pámet, iméti krátko pámet, iméti kúrjo pámet, iméti vèč sréče kot pámeti, kúrja pámet, naučíti kóga/kàj pámeti, ne govoríti na pámet, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, príti k pámeti, ptíčja pámet, solíti kómu pámet, správiti kóga k pámeti, správiti kóga ob pámet, správljati kóga ob pámet, učíti se na pámet
SSKJ²
pìkapòka in píkapòka in píkapôka in pìka pòka in píka pòka in píka pôka medm. (ȉ-ȍ; ȋ-ȍ; ȋ-ȏ)
posnema glas pri udarjanju s cepcem, bičem: pikapoka, pojejo cepci / prijel je za bič in pikapoka po živali
SSKJ²
plêsti plêtem nedov., plêtel in plétel plêtla, stil. plèl plêla (é)
1. delati tekstilne izdelke s pletilkami, pletilnim strojem: plesti jopico, nogavice; plesti z debelimi, drobnimi pletilkami; šivati in plesti / kvačkati zna, plesti pa ne; ročno, strojno plesti / plesti vzorec
♦ obrt. plesti leve petlje
2. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta pletejo vence; plesti jermen za bič; plesti kite, mrežo; plesti ograjo iz protja, šibja / plesti lase v kito / čez zimo plete košare / ptiči pletejo gnezda
3. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega: nekaj hudega mu plete; kaj pleteš proti njemu; za mojim hrbtom ne pleti ničesar; proti tebi se plete zarota
// z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: pletel je ljubezen, prijateljstvo z njo; na vse strani plete spletke
4. ekspr. govoriti, pripovedovati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: ne verjemi mu vsega, kar plete; spet je nekaj pletel o tebi / okrog nas so pletli laži in obrekovanja / plesti besede, pogovor o čem govoriti, pogovarjati se
5. ekspr. delati, snovati: v glavi že plete nov načrt; zmeraj kaj plete / ljudstvo je pletlo o tem nenavadne legende ustvarjalo
● ekspr. samo da se ne boš kesal, je pletel dalje govoril; knjiž., ekspr. plesti hvalnice komu hvaliti, slaviti ga
    plêsti se ekspr.
    1. s prislovnim določilom počasi gibati se, premikati se v določenem prostoru: mačka se ji je pletla med nogami, pod nogami / pod temnim stropom se je pletel dim z ognjišča
    // pojavljati se v neredu: žareči bliski so se pletli in križali / misli se mu divje pletejo po glavi
    // pojavljati se sploh: naokoli se je pletel mrak / na večernem nebu se je pletla rožnata zarja
    2. nastajati, širiti se: o tem se pletejo različne zgodbe / čudne govorice se pletejo okrog tebe / eno se plete iz drugega izhaja
    3. dogajati se: kaj neki se plete tam doli / kdo bi vedel, kaj se plete v ljudeh / med njima se nekaj plete
    ●     ekspr. govorica se mu plete ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. pogovor se je pletel o knjižnem jeziku govorili so, pogovarjali so se; ekspr. to vprašanje se je dolgo pletlo po njegovih možganih dolgo je razmišljal o njem; ekspr. ni se hotel plesti z njo imeti z njo (tesnejših) stikov
    pletóč -a -e:
    pletoč nogavico, je pazila na otroke
    pletèn -êna -o:
    pleten brezrokavnik; pleteni stoli; gladko pletena jopica; iz vrbovih šib pletene košare; dvojno pleten rob; ročno, strojno pleten
Število zadetkov: 114