bóbnanje -a s (ọ̑)
glagolnik od bobnati: birič je z bobnanjem klical ljudi / bobnanje železniških koles / preveč bobnanja je bilo pri tej zadevi
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
bóbnati -am nedov. (ọ̑)
1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico
// z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi
2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba
// slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi
1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico
// z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi
2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba
// slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi
- bobnajóč -a -e:
bobnajoči bobnarji; knjiž. bobnajoči (topniški) ogenj bobneči
Pleteršnik
Celotno geslo
NESSJ
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
devét Frazemi s sestavino devét:
bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo, bíti [tám] za devêtimi gorámi
bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo, bíti [tám] za devêtimi gorámi
Jezikovna
Dramski liki na maturi 2024
Tematski sklop 2024, na podlagi katerega bomo maturanti pisali esej, se posveča svobodi in ujetosti. V njem se pojavljajo tudi liki NADDAVKAR, MIRNA ŽENA, SOBAR, DOKTOR … Ali jih moramo pisati z malo ali veliko začetnico?
SSKJ²
galjót -a m (ọ̑)
1. v srednjem veku kaznjenec, obsojen na veslanje na galeji: na beneško galejo prikovani galjoti; izkoriščanje galjotov
2. zastar. izprijen, slab človek: on je pošten človek, ti si pa galjot; ne maram tega galjota / kot psovka molči, galjot
// nar. zahodno birič: galjoti so ga odvedli
1. v srednjem veku kaznjenec, obsojen na veslanje na galeji: na beneško galejo prikovani galjoti; izkoriščanje galjotov
2. zastar. izprijen, slab človek: on je pošten človek, ti si pa galjot; ne maram tega galjota / kot psovka molči, galjot
// nar. zahodno birič: galjoti so ga odvedli
Celotno geslo
Frazemi
Pravopis
Prekmurski
hajdúk -a m birič, madžarski plemiški sluga: da je grátao nej súslavecz, pa nej ozúrni hajdúk za vucsenike KOJ 1845, 5; oni bi mogli za 'ſüpane, Hajdúke, Hlápcze i.t.v. posztávlati KOJ 1833, XVII
Celotno geslo
Frazemi
hudíč Frazemi s sestavino hudíč:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, bíti od hudíča, čŕn kot hudíč, gŕd kot hudíč, hudíč ni takó čŕn, kot, iméti hudíča v sêbi, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, izpúliti hudíču rép, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, ne báti se ne biríča ne hudíča, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne báti se ne hudíča ne biríča, ne báti se ne hudíča ne smŕti, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, od hudíča, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, posláti kóga/kàj k hudíču, pošíljati kóga/kàj k hudíču, trísto hudíčev, zapisáti se hudíču, zgrábiti hudíča za róge
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, bíti od hudíča, čŕn kot hudíč, gŕd kot hudíč, hudíč ni takó čŕn, kot, iméti hudíča v sêbi, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, izpúliti hudíču rép, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, ne báti se ne biríča ne hudíča, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne báti se ne hudíča ne biríča, ne báti se ne hudíča ne smŕti, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, od hudíča, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, posláti kóga/kàj k hudíču, pošíljati kóga/kàj k hudíču, trísto hudíčev, zapisáti se hudíču, zgrábiti hudíča za róge
Celotno geslo
Sinonimni
izkliceváti -újem nedov.
SSKJ²
mórati -am nedov. (ọ̑)
1. z nedoločnikom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje
a) zaradi določenih okoliščin: na starost je moral beračiti; morali so delati, če so hoteli živeti; krivec se mora zagovarjati pred sodiščem / delavec mora dobiti izdatno hrano
b) zaradi lastne potrebe, dolžnosti: tega človeka moram še danes najti; moram jih videti / skrbeti mora za tri otroke / nav. ekspr.: moram priznati, da ste zelo pridni; ta časopis redno berem in moram reči, da mi je všeč
c) ker kdo tako zahteva: ob štirih moraš biti tukaj; danes moram odpotovati / silil jo je, da mora redno obiskovati razstave / oče se razjezi in reče: Moraš
// elipt., s prislovnim določilom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: moral je (iti) od doma; v Zidanem mostu mora z vlaka; moral je v bolnišnico / čim prej moraš stran / ta resnica mora na dan
2. z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost, da osebek
a) ima določeno lastnost, značilnost: zavora mora biti dobra; blago bi moralo biti drugačno; človek mora biti pošten / ti možje bi morali biti naš ponos
b) je v določenem stanju: za tako dejanje nas mora biti več; moral bi biti srečen po tolikem času / moramo si biti na jasnem, kaj hočemo
c) ima določeno obveznost: morate paziti na svoje zdravje; v podjetjih morajo imeti za to posebno službo / za to delo moram imeti poseben les potrebujem
3. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek
a) ima določeno lastnost: ta človek mora biti zelo dober; to mora biti velik lump, tepec; morata si biti velika prijatelja / ta s predpasnikom mora biti kuharica / to mora biti pomota
b) je v določenem stanju: profesor mora biti bolan; pijan mora biti, ker se tako smeje; kako srečen mora biti ta človek / rano ima, pasti je moral verjetno je padel / mora imeti okoli petdeset let
// s prislovnim določilom izraža verjetnost, da je osebek na mestu, kot ga nakazuje določilo: žena mora biti na njivi; keltske utrdbe so morale stati na tem hribu; tu so nekoč morala stati mestna vrata
4. ekspr., z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve: povsod mora biti zadnji; pa ravno sedaj si moral priti / komu se mora plačati članarina
5. star. siliti, prisiljevati: birič ga je moral na tlako / mraz jih je moral, da so hitro delali
● ekspr. zato bi ga morali zato bi moral biti tepen, kaznovan; ekspr. moraš h knjigi moraš se začeti učiti, začeti študirati; ekspr. naj se zgodi, kar se mora izraža vdanost, sprijaznjenje s čim; ekspr. še to ga je moralo doleteti poleg drugih težav je doživel še to; ekspr. njegova mora veljati ne dovoli, da bi obveljalo drugo mnenje; kdor noče zlepa, mora zgrda na vsak način mora (narediti); hočeš, nočeš, moraš izraža podkrepitev nujnosti
1. z nedoločnikom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje
a) zaradi določenih okoliščin: na starost je moral beračiti; morali so delati, če so hoteli živeti; krivec se mora zagovarjati pred sodiščem / delavec mora dobiti izdatno hrano
b) zaradi lastne potrebe, dolžnosti: tega človeka moram še danes najti; moram jih videti / skrbeti mora za tri otroke / nav. ekspr.: moram priznati, da ste zelo pridni; ta časopis redno berem in moram reči, da mi je všeč
c) ker kdo tako zahteva: ob štirih moraš biti tukaj; danes moram odpotovati / silil jo je, da mora redno obiskovati razstave / oče se razjezi in reče: Moraš
// elipt., s prislovnim določilom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: moral je (iti) od doma; v Zidanem mostu mora z vlaka; moral je v bolnišnico / čim prej moraš stran / ta resnica mora na dan
2. z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost, da osebek
a) ima določeno lastnost, značilnost: zavora mora biti dobra; blago bi moralo biti drugačno; človek mora biti pošten / ti možje bi morali biti naš ponos
b) je v določenem stanju: za tako dejanje nas mora biti več; moral bi biti srečen po tolikem času / moramo si biti na jasnem, kaj hočemo
c) ima določeno obveznost: morate paziti na svoje zdravje; v podjetjih morajo imeti za to posebno službo / za to delo moram imeti poseben les potrebujem
3. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek
a) ima določeno lastnost: ta človek mora biti zelo dober; to mora biti velik lump, tepec; morata si biti velika prijatelja / ta s predpasnikom mora biti kuharica / to mora biti pomota
b) je v določenem stanju: profesor mora biti bolan; pijan mora biti, ker se tako smeje; kako srečen mora biti ta človek / rano ima, pasti je moral verjetno je padel / mora imeti okoli petdeset let
// s prislovnim določilom izraža verjetnost, da je osebek na mestu, kot ga nakazuje določilo: žena mora biti na njivi; keltske utrdbe so morale stati na tem hribu; tu so nekoč morala stati mestna vrata
4. ekspr., z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve: povsod mora biti zadnji; pa ravno sedaj si moral priti / komu se mora plačati članarina
5. star. siliti, prisiljevati: birič ga je moral na tlako / mraz jih je moral, da so hitro delali
● ekspr. zato bi ga morali zato bi moral biti tepen, kaznovan; ekspr. moraš h knjigi moraš se začeti učiti, začeti študirati; ekspr. naj se zgodi, kar se mora izraža vdanost, sprijaznjenje s čim; ekspr. še to ga je moralo doleteti poleg drugih težav je doživel še to; ekspr. njegova mora veljati ne dovoli, da bi obveljalo drugo mnenje; kdor noče zlepa, mora zgrda na vsak način mora (narediti); hočeš, nočeš, moraš izraža podkrepitev nujnosti
SSKJ²
oklícati oklíčem dov., oklícala in oklicála (í ȋ)
1. razglasiti2: oklicati republiko / oklicali so ga za vladarja / oklical je po vsej deželi, da bo dal zmagovalcu lepo nagrado
2. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je oklical, da bo odprta grajska kašča; oklicati pri cerkvi
3. pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga: v nedeljo so ju prvič oklicali / oklicati enkrat za trikrat prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri
1. razglasiti2: oklicati republiko / oklicali so ga za vladarja / oklical je po vsej deželi, da bo dal zmagovalcu lepo nagrado
2. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je oklical, da bo odprta grajska kašča; oklicati pri cerkvi
3. pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga: v nedeljo so ju prvič oklicali / oklicati enkrat za trikrat prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri
- oklícan -a -o:
prodaja posestva je že oklicana; v nedeljo bosta oklicana
SSKJ²
Pleteršnik
okliceváti, -cȗjem, vb. impf. ad oklicati; verkündigen; birič nekaj oklicuje pred cerkvijo; — (ein Hochzeitspaar) aufbieten.
SSKJ²
oznaníti in oznániti -im dov. (ī á ā) knjiž.
1. sporočiti javnosti, razglasiti: oznaniti zaroko; oznaniti po časopisih, radiu / nekdaj birič je na trgu oznanil nove predpise oklical
♦ rel. obvestiti vernike ob koncu maše o čem
// povedati, sporočiti sploh: takoj mu je oznanil novico; najprej je oznanil svoj uspeh materi
2. naznaniti, napovedati: pasje lajanje je oznanilo njegov prihod / oblaki so oznanili nevihto
● star. cerkvena ura je oznanila devet odbila
1. sporočiti javnosti, razglasiti: oznaniti zaroko; oznaniti po časopisih, radiu / nekdaj birič je na trgu oznanil nove predpise oklical
♦ rel. obvestiti vernike ob koncu maše o čem
// povedati, sporočiti sploh: takoj mu je oznanil novico; najprej je oznanil svoj uspeh materi
2. naznaniti, napovedati: pasje lajanje je oznanilo njegov prihod / oblaki so oznanili nevihto
● star. cerkvena ura je oznanila devet odbila
- oznánjen -a -o:
oznanjeni ukazi; kar je bilo oznanjeno, se je zgodilo
Število zadetkov: 54
Dostopnost