Fran

pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim

1. mitološko bitje s trupom kače ali kuščarja in perutmi, ki ubija s pogledom

2. iz zoologije kuščar zelenkaste ali rjavkaste barve, ki lahko po zadnjih nogah krajši čas teče po vodi, živeč v Srednji Ameriki in severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Basiliscus

1. bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni
1.1. svetlejša barva polti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. ki se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisuje
1.1. ki kaže, izraža tako različnost

2. ki se zelo razlikuje od običajnega, znanega

1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela
1.1. tako literarno delo z resno vsebino ali uprizoritev tega dela

2. film z resno vsebino

3. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet

4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arabsko mitološko bitje, ki lahko spreminja podobo, je navadno nevidno in podvrženo izpolnjevanju magičnih ukazov

mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela; SINONIMI: samorog

1. rastlina z drobnimi belimi cvetovi, ovalnimi listi z nazobčanim robom in okroglimi plodovi rdeče barve, po izvoru iz Severne Koreje in Kitajske; primerjaj lat. Panax ginseng; SINONIMI: iz botanike korejski ginseng
1.1. korenika te rastline
1.2. zdravilni pripravek iz korenike te rastline; SINONIMI: korejski ginseng

1. ki ima zgornji del oblikovan tako, da spominja na glavo

2. ekspresivno ki ima veliko glavo

1. slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno
1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako govorjenje

človeku podobno mitološko bitje, narejeno zlasti iz blata ali gline, ki oživljeno opravlja ročna, težaška dela za gospodarja

1. mitološko bitje z levjim trupom in orlovo glavo ter perutmi

2. pes s srednje dolgo resasto dlako, neizrazitim čelom in povešenimi ali privihanimi uhlji

1. posnema glas pri kratkem smejanju, zlasti resnobnem

2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec nejevoljno posmehuje, je ironičen
2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec zavrača predhodno trditev, misel, dejanje

3. izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj

1. grško mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom

2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom

3. iz zoologije velika ujeda s sivim trupom in perutmi, črnkasto perjanico ter dolgimi kremplji, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike; primerjaj lat. Harpya harpya

4. slabšalno kdor je nemoralen, zloben, pohlepen ali se mu to pripisuje

1. grško mitološko bitje s kačjim telesom in navadno devetimi glavami, ki posekane znova zrastejo

2. iz zoologije manjša sladkovodna žival z vrečastim telesom in lovkami, ki je pritrjena na podlago in živi v simbiozi z algami; primerjaj lat. Chlorohydra viridissima

3. ekspresivno kar hitro, nenehno raste in je kljub nasprotnim prizadevanjem neuničljivo

iz anatomije vsak od dveh delov možganov globoko pod možgansko skorjo, ki ima pomembno vlogo pri utrjevanju spomina, prostorski predstavi, ali ta dva dela možganov kot celota

1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudobija, hudobnost

2. ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: ekspresivno hudobec

3. ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; SINONIMI: ekspresivno hudobec
3.1. evfemistično duhovno bitje v krščanstvu, ki pooseblja hudo, zlo; SINONIMI: evfemistično hudobec, evfemistično hudobni duh

1. ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: ekspresivno hudoba

2. ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; SINONIMI: ekspresivno hudoba
2.1. evfemistično duhovno bitje v krščanstvu, ki pooseblja hudo, zlo; SINONIMI: evfemistično hudoba, evfemistično hudobni duh

1. v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo
1.1. ki kaže, izraža tako željo

2. kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudobija, hudobnost