Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je]
    1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: teologija
      1.1. študij te vede, navadno za bodoče duhovnike
      1.2. fakulteta za poučevanje te vede
      1.4. duhovniški poklic
STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
bogoslôvni bogoslôvna bogoslôvno pridevnik [bogoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: bogoslovje
duét duéta samostalnik moškega spola [duét]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. koreografija za dva plesalca
    3. skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od duo - več ...
kokošnják kokošnjáka samostalnik moškega spola [kokošnják]
    1. prostor za bivanje, gojenje kokoši
    2. slabšalno stavba, prostor, kjer biva, se zadržuje več ljudi tesno skupaj, ali neurejen, hrupen prostor sploh
    3. slabšalno glasno, kaotično dogajanje ali skupina ljudi, ki tako dogajanje povzroča
FRAZEOLOGIJA: kot v kokošnjaku
ETIMOLOGIJA: kokoš
konfinácija konfinácije samostalnik ženskega spola [konfinácija]
    v obdobju 1. in 2. svetovne vojne prisilno, nadzorovano bivanje kje, zlasti kot kazen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Konfination) iz srlat. confinatio, glej konfinirati
konjúšnica konjúšnice samostalnik ženskega spola [konjúšnica]
    1. stavba za bivanje in oskrbo konj
    2. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjenica
    3. ekspresivno podjetje, tovarna za izdelovanje, razvoj vozil določene znamke
ETIMOLOGIJA: iz konjuh ‛konjušnik’, iz konj
pánda1 pánde samostalnik moškega spola [pánda]
    medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; primerjaj lat. Ailuropoda melanoleuca; SINONIMI: panda, iz zoologije orjaški panda, iz zoologije veliki panda
STALNE ZVEZE: mačji panda, orjaški panda, rdeči panda, veliki panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...
semeníšče semeníšča samostalnik srednjega spola [semeníšče]
    ustanova za bivanje, vzgojo semeniščnikov; SINONIMI: bogoslovje
STALNE ZVEZE: malo semenišče
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. sēminārium, prvotno ‛sadilnica, kjer se iz semen vzgajajo mlade rastline’, iz seme - več ...
stánca stánce samostalnik ženskega spola [stánca]
    1. iz literarne vede osemvrstična kitica, sestavljena iz jambskih enajstercev, s prestopno rimo v prvih šestih verzih in zaporedno rimo v zadnjih dveh verzih
      1.1. vsebina te kitice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. stanza, prvotneje ‛soba’ < srlat. stantia ‛bivanje’, iz lat. stāre ‛stati’ - več ...
teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr]
    pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
vivárij vivárija samostalnik moškega spola [vivári]
    1. zaprt prostor z vodo, rastlinjem in zemljo za gojenje, bivanje zlasti plazilcev, dvoživk, žuželk
    2. ekspresivno življenjsko okolje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vivarium iz lat. vīvārium ‛zverinjak, ribnik, ograda za živali’, iz vīvus ‛živ’ - več ...
zájčnik zájčnika samostalnik moškega spola [zájčnik]
    prostor za bivanje, gojenje kuncev
ETIMOLOGIJA: zajec

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bítek -tka m (ȋ)
zastar. eksistenca, bivanje: človekov bitek na zemlji; duhovni bitek; boj za bitek / posameznikov bitek in žitek
SSKJ²
bítje2 -a s (ī)
1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo: bitja in predmeti; človeško bitje; človek je razumno bitje / vpliv podnebja na živa bitja / bajeslovno, božansko, breztelesno bitje / mikroskopsko majhno bitje organizem / družbeno, socialno bitje človek
2. ekspr., s prilastkom oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti: končno se je našlo dobro bitje, ki mu je pomagalo; bila je družabno, veselo bitje / prehitelo me je motorizirano bitje v čeladi / všeč mu je, če mu streže nežno bitje ženska
3. knjiž. eksistenca, bivanje, življenje: mlad človek se veseli svojega bitja; gre za bitje ali nebitje človeka / žitje in bitje naroda
4. knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: z vsem svojim bitjem je hrepenel po domu
♦ 
biol. enocelično bitje; rel. najvišje bitje Bog
SSKJ²
biválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za bivanje, prebivanje: bivalni prostor; bivalna kuhinja / bivalni standard
SSKJ²
biválnik -a m (ȃ)
premični zabojnik, opremljen z najnujnejšimi pripomočki za bivanje: bivalnik za ekipo, ki dežura pri plazu, bodo morali v dolino prepeljati s helikopterjem
SSKJ²
bívanje -a s (í)
glagolnik od bivati:
a) podaljšati svoje bivanje v mestu; uvajati organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli; dolgoletno bivanje v tujini; kraj bivanja neznan
b) minljivost človeškega bivanja; pojem bivanja; ekspr. to ni življenje, ampak samo bivanje
c) njegovo bivanje sveta
SSKJ²
bívanjski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na bivanje b, c: odprti bivanjski odnosi med ljudmi z različnimi svetovnimi nazori; filozofija bivanjskega strahu / glavni junak se neprenehoma cepi na posamezne bivanjske možnosti
SSKJ²
cénter in cênter -tra m (ẹ̄; ē)
1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti
2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; sprostitveni, športni center / blagovno-trgovinski center [BTC] velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; klinični center [KC] bolnišnica, ki združuje več klinik; kulturni center [KC] ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; nakupovalni center veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami, nakupovalno središče; center dobrega počutja center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes; center odličnosti središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo; center za tujce ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje
// ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva
3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra
4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša
♦ 
anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte
Število zadetkov: 254