Zadetki iskanja
1. vzeti, dvigniti: gori je vzéo edno dejte, i poſztavo je je pouleg ſzébe KŠ 1771, 200; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; tejlo gori vzem’mo SŠ 1796, 75
2. prevzeti: Szamo t litero gorivzemejo táksi nomeni, steri KOJ 1833, 23; v litero gorivzeme AIN 1876, 14; No, li vzemte je [peneze] gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; ki je na nyega kô'zo 'ze zádavo gorivzéo KAJ 1870, 94
3. sprejeti: Dú'zni ſzmo etak mi tákſe gori vzéti KŠ 1771, 740; i ne vzemete me gori KŠ 1771, 281; tvojega ſzina, ſteroga vu Vöri gori vzéti SM 1747, 53; návade, ſtere je nám nej ſzlobodno gori vzéti KŠ 1771, 393; drügo ſzveſztvo gori moremo vzéti KMK 1780, 58; szo na nyegovo ponüjanye nej zdájsnyega Kalendára steli gorivzéti KOJ 1848, 85; Od nikoga je nej opombe steo gorivzéti KOJ 1848, 45; Vſze rad gori vzemem KŠ 1754, 269; jaſz polo'zim düſo mojo, naj jo pá gori vzemem KŠ 1771, 300; moio molitev Goſzpon gori vzeme ABC 1725, A8a; náſz vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 175; dvá bodeta na nyivi: eden ſze gori vzeme, i te eden ſze tá nihá KŠ 1771, 82; Boug Proſnye gori vzeme BKM 1789, 371; ali ſze v-Nebeſzko Králeſztvo gori vzeme KMK 1780, 99; [Dete] I rado gorivzeme vsze KAJ 1870, 53; naj tou dobro, naj jé gori vzememo KŠ 1754, 213; vzemimo gori opominanye TF 1715, 8; vzemite gori vſze Bosje rosjé SM 1747, 27; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; vüha nej ſzliſila, Niti pamet gori vzéla KŠ 1754, 274; ſzo nej gori vzéli oſzlobodjenyé KŠ 1771, 693; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; molitev mojo je Goszpod gori vzéo TA 1848, 5; szo mohamedánszko vöro gorivzéli AI 1875, kaz. br. 3; cslovek ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Deteta, dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
4. upoštevati: ta dobra dela nikdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82; I ſteri mené gori ne vzeme KŠ 1771, 34; vzemimo göri opominanye TF 1715, 8
5. imenovati: Bo'ze imé zamán gori vzéti KŠ 1754, 16
gòri vzéti se ~ vzèmem se
1. zavzeti se za koga: Etak ſze i Boug kre nyih gori vzeme KŠ 1754, 221
2. popraviti se, dobiti telesno moč: Deteta, vſze tecsáſz dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
gòri vzévši ~ -a ~ -e ko je sprejel: Záto, králeſztvo negibajoucse gori vzévſi, mejmo miloſcso KŠ 1771, 696
gòrivzéti -a -o
1. vzet: je on zanaſſo volo gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; i pá je gori vzéta ta poſzouda vu nébo KŠ 1771, 372; gori je vzéti vu nébo KŠ 1771, 156; Bog gori je vzét vu Diko SM 1747, 12; gorie vzét bil vu Nebéſza SM 1747, 14; Jezus kteri je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112
2. dvignjen: ſzpadno je od trétyega réda doli i mrtev je gori vzéti KŠ 1771, 404
3. prevzet: z-odánoga tatinszkoga blága gori vzéti pejnez KM 1790, 72; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero AI 1875, kaz. br. 6
4. sprejet: gori ſzo vzéti od gmajne i Apoſtolov KŠ 1771, 388; Taksi návuki szo hitro bili gorivzéti KOJ (1914), 113; Eto je zhválov i zveszéljom gori vzéto AI 1875, br. 2, 8; Vu ete racsun szo visisnye solé nê gorivzéte AI 1875, br. 2, 2; to sze z-gorivzétom novom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
blížnji -a -e sam. bližnji: Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; blisnyemi tvojemi TF 1715, 9; proti tvoiemi blisnyemi ABC 1725, A4a; Bougi i bli'znyemi KŠ 1771, 725; nasemi bli'znyemi BRM 1823, VII; Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi SM 1747, 88; lübi bli'znyega KŠ 1754, 28; ſzvojega bli'snyega KM 1790, 18; kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim glihati TF 1715, 14; Preporácsam ti bli'snye, priátele KM 1783, 10
1. spodobiti se: ako i mi ſzvéto, kako ſze ſzinouv Boſi doſztája, pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; vu Goſzpodni, kak ſze doſztája ſzvéczov KŠ 1771, 424; hodite tak, kak ſze doſztája pozványa, ſzkim ſzte pozváni KŠ 1771, 580; ár ſze tak doſztája náj ſzpuniti v vſzo praviczo KŠ 1771, 10
2. pripadati: ocsa, dáj mi vö táo blága, ki ſze mené doſztája KŠ 1771, 222; Po praviczi bi sze králesztvo dosztájalo Vazula KOJ 1848, 14; naj ne obhodi nakráci v-tom, ka ga po pravici dosztája AIP 1876, br. 5, 2
3. tikati se, zadevati: na Oczo, koga ſze doſztája a) Sztvorjeinye SM 1747, 34; Tebé ſze ſzamoga doſztája poſtenyé KŠ 1754, 225; Ka ſze doſztája meſzta i vrejmena, gde i gda je tou vpiſzmo djáo KŠ 1771, 765; Tak, da, ka ſze mené doſztája, ſzam gotov nazviſcsávati Evangeyeliom KŠ 1771, 448; Jeli ſze doſztája i drügi ſtrta zapouvid KMK 1780, 42; právda ſze mené ne doſztája KM 1790, 90; Ka sze dosztája znati od Participiuma KOJ 1833, 104
dostajajóuči -a -e pripadajoč: stero drügimi országami navküpdosztájajôcsa dugoványa vözravna AI 1875, kaz. br. 2; vojszke, zvönesnye i eta dosztájajôcsi pênez szo vöpovédani AI 1875, br. 1, 1
1. spoštovanje, čast: Vſzáko ospotávanye, vſza ona, ſterimi ſze naſſe poſtenyé poménsáva KŠ 1754, 177; dabi náz Boug od naſſega blagá ino poſtenyá neſzreche, abarvau TF 1715, 30; Otsa, oſzlobodi náſz od pogibelli poſtenyá KŠ 1754, 175; kaj prorok vu laſtivnoj domovini nema poſtenyá KŠ 1771, 277; atila, gda vidi postenyá vrejdnoga sztarcza Leona I. Pápo KOJ 1848, 4; Csüli te od postenyá AI 1875, kaz. br. 1; ka je notri tákše dete stópilo, štero se že poštenyá návčilo BJ 1886, 4; Vſze ono, kou poſtenyej na skodo ſzlü'zi KŠ 1754, 175; kakobi nyé na poſtenyé vcſiti dáli TF 1715, 4; Csi nám vzemeio Posteinye, blágo SM 1747, 80; Kakdaje doubo Dániel poſtenyé pred Králom KM 1796, 78; Szkrb za 'zitek, postenyé bli'znyega BRM 1823, VI; dú'sni szmo za szvoje postenyé sze szkrbeti KOJ 1833, VII; Csi mi sto sáli postenyé KAJ 1848, 283; becsületére nézvést (na postenyé gledôcs) AIN 1876, 27; Nyega ſzvéto imé dersi vu pustenyi SM 1747, 88; Dr'zine naj vérta i vrtinyo vpoſtenyej dr'zijo KŠ 1754, 221; I vſzákſi vaſz znáj ſzvojo poſzoudo ládati vu poſzvecsenyej i poſtenyej KŠ 1771, 619; Nyega ſzvéto imé dr'zi vu poſtenyi BKM 1789, 182; Szlovenszko lüdsztvi ga, kak szvétca v postenyi dr'si KOJ 1914, 154; Ki ſzo zvnougim poſtenyom náſz poſtüvali KŠ 1771, 428; I ſzpoſtenyom ſzi nyega darüvo BKM 1789, b; Jeli bou ſzpoſtenyom tvoje vzemlo ſzhránenyé SŠ 1796, 90; Bole je szirmáki bidti z-postenyom, kak bogátci brezi postenyá KAJ 1870, 126
2. slava: Komi bojdi hvála, poſtenyé, i dika KM 1783, 6; komi bojdi dika i poſtenye na veke BKM 1789, 8; poſtenyé, moucs, i zmo'znoſzt Bougi naſſemi KM 1790, 111; I tebi poſtenyé, moj odküpiteo SŠ 1796, 7; Dika ocsi, Postenyé dühi szvétomi KAJ 1848, 9; Tebi naj bode hvála ino poštenyé BJ 1886, 4; I, gda bi dalé ſztvari diko i poſtenyé i hválo tomi ſzedécsemi KŠ 1771, 774; vsza eta na vékso diko, i poſtenyé oh blá'seno Sz. Trojsztvo KM 1783, 3; Záto ga hválimo, I poſtenyá dámo, Nyemi BKM 1789, 27; dönok szi ga z dikov i postenyom koronüvao TA 1848, 7
1. potrošiti, porabiti: Ali csi od ſzkopouſzti nikaj na ſzé ne ſzmej potrositi KŠ 1754, 36; i, csi kaj vecs potroſis, jaſz, gda nazáj pridem, nazáj ti dám KŠ 1771, 205; Gda bi pa on vſza potroſo KŠ 1771, 222; ne vzemete záto, naj vu vaſi náſzloboſztáj potroſite KŠ 1771, 751; zobſztom ſzam potroſo moucs mojo KŠ 1771, 816; ſtera je czejlo ſzvoje 'zivlejnye na vrácse potroſila KŠ 1771, 195; doſzta ſzo pri nyem potroſſili z-odánoga blága KM 1790, 72; na moske nepotrosi KOJ 1845
2. pojesti: Hitro ga popádne leszica i potrosi ga k-vecsérji KAJ 1870, 144
3. uporabiti čas: Dáj da dén dobro potroſim BKM 1789, 368; ſzem tak hüdou eto krátko vrejme 'zitka mojega potroso KŠ 1754, 240
potrošìti se -tròšim se
1. pojesti se, uničiti se: Vzemli ſze mi tejlo Potroſi od csrvouv BKM 1789, 419; Vzemli ſze mi tejlo Potroſi od csrvouv SŠ 1796, 100; Ka ſze te krüh ne potrosi BKM 1789, 230; glédajte, naj ſze eden drügoga ne potroſite KŠ 1771, 568
2. potrošiti se, porabiti se: Na ete dén sze vnogo pênez potrosi AIP 1876, br. 1, 5
potròšeni -a -o
1. potrošen, porabljen: Od Becsa városa za solé rainskih bode potroseno AI 1875, br. 2, 8
2. pojeden, uničen: ſzedem lejpi puni vláti, ſtere ſzo od ſzedem drügi ténki i z-erjov vdárjeni vláti potroſſene KM 1796, 28
1. poželeti, zaželeti: Vágyni; po'seleti KOJ 1833, 180; Stere 'zivoucse ſztvári tak nemremo po'zeleti KŠ 1754, 65; da bi právda ne právila: ne po'zeli KŠ 1771, 462; Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; Ár lübézen pejnez je vſze hudoube korén, ſtera da bi niki po'zeleli zabloudili ſzo od vöre KŠ 1771, 642; Szrebra ali gvanta ſzam nikoga nej po'zelo KŠ 1771, 406; ali csi ſzi i zvünejsnyim delom po'selo doprneszti KM 1783, 146; Zatrüdo ſze je E'ſau, tak je po'selo lécso KM 1796, 19; Ov mladénecz, Steroga duso Goſzpon Boug po'selo SŠ 1796, 166; Po'zeleli szo, i dao je prepelicze TA 1848, 87; Ne po'zelej tvojega bli'znyega hi'ze KŠ 1754, 59
2. čutiti željo zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni: Odpovém sze telovnoj naszládnoszti, stero ovak vszi ludjé poprejk po'seleti znájo KOJ 1845, 91; Ne poſelei tvojega blisnyega ſene TF 1715, 17; Ne poselei tvoiega blisnyega ſené ABC 1725, A4b; Ne poſelei tvojega bliſesnyega ſené SM 1747, 46; Ne po'zeli tvojega bli'znyega 'zené KŠ 1754, 64; Ne po'seli 'sené bli'snyega tvojega KM 1790, 110; naj hüdoga po'zelávczi ne bojdmo, liki ſzo i oni po'zeleli KŠ 1771, 509
poželejóuči -a -e želelen: Po'selejoucsi [medstavek]: oh ha! ah! KOJ 1833, 113
1. predrag: Szlovenſzkomi lüſztvi, jejſztvina predrága SIZ 1807, 36; vſzi, ki ládje májo na mourji, zpredrágoga kráma nyegovoga KŠ 1771, 800; Nega eti blága, Vſza eti nihámo, Csi gli ſzo nam predrága BRM 1823, 339
2. do katerega ima kdo zelo pozitiven odnos: Odküpitel nas predrági BKM 1789, 2; Rejcs tvoja predrága BKM 1789, 2; zadoſztoinoſzt tvoiega predrágoga ſzina SM 1747, 55; po Tvojem predrágom Sz. Szinei TF 1715, 45; po tvoiem predrágom Szinei ABC 1725, A5a; po tvojem predrágom ſzini SM 1747, 43; ſtere ſzi szpredrágom krvjom odküpo KM 1783, 30
1. preprečiti, prikrajšati: Saxonce, ki szo nyemi dú'sno dácso prekrátiti szmeli KOJ 1848, 45; onim Krisztus prekráti szvoje vekivecsno nebeszko králesztvo KOJ 1845, 77; proſzim, ne prekráti meni etoga trouſta KM 1783, 70; Prekráti meni vſze bolezni BKM 1789, 412; Prekráti meni vſze bolezni SŠ 1796, 28; proſzimo Bogá, naj ſzvoje pomoucsi nám ne prekráti KMK 1780, 30; Ocso, náj nyemi szvojo ccsér neprekráti KOJ 1845, 99; Krála, naj bi trem bratánczom odlocseno delbo prekráto KOJ 1848, 21; niki bi radi vnogo blága meli, i da nyim ga je Boug prekráto KOJ 1845, 120; szo nyemi Plemenitási potrejbnoga sztroska neprekrátili KOJ 1848, 64
2. skrajšati: prekráti dni moje TA 1848; I da bi Goſzpoud ne prekráto one dnéve KŠ 1771, 144
1. posveten: Ár csi eden ſzveczki Goſzpoud, ne lübi kak ſté prouſzno mu'ziko BKM 1789, 7b; o! ti náj prestimanejsi szveczki kincs KOJ 1833, IX; Vucsenikov obláſzt je nej ſzveczka KŠ 1771, 64; tákſo moucs ino vládanye je obderſalo ſzveczko vcſenyé TF 1715, 5; vünejsnye ſzveczko zadomeſztsá-vanye je pa ſzloboudno KŠ 1754, 40; ſzkrb je zadavi, I ſzveczko po'zelejnye BKM 1789, 179; Ocsiscsávaj hüdo volo Zſzveczkoga po'zelejnya KŠ 1754, 258; i vtelikájsem premi-nyávanyi ſzveczkoga dugoványa KŠ 1771, A2b; hitrej pridem od te ſzveczke vſze teskoucse na ſzlatko pocsivanye SM 1747, 78; brezi vſze ſzveczke modrouſzti KŠ 1771, 339; cslovik, ki dela tiſzto, ſtero ſzveczkomi 'zitki ſzlü'zi KŠ 1771, 446; ſtiri proſnye [očenaša], na naſſ ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26; Csi ſzveczki návuk ſze vcsimo KŠ 1754, 24; Na tri ſztáve .. Szveczko KŠ 1754, 217; Ma po etom ſzveczkom krátkom ſitki dicsimo po Jesussi SM 1747, 55; Sto ſzo Ocsevje i Matere vu ſzveczkoj ſztávi KŠ 1754, 30; ki bi váſz porobo po ſzveczkoj modrouſzti KŠ 1771, 606; Ka je Szveczki lüdi cséſzt KŠ 1754, 218; ſzveczke krále i poglavni-ke ſzvoji vüſzt mecsom ſzpokole KŠ 1771, 764; Odvrni od tvojega lüsztva ſzveczke nevoule KM 1783, 22; Znáte, kaj ſzam nej vzéo nikaj ſzveczka blága SŠ 1796, 76; vu nevoljái ſzveczki düſe ſiveti SM 1747, 57
2. ki je, obstaja na svetu: Dáj 'ziveti, ſzveczko márnoſzt oſztaviti BKM 1789, 115; Vu tvem ſzveczkom 'sitki zakaj más tvo radoſzt SŠ 1796, 9
svècki -a -o sam. posvetni: Polgár szveczki -a -o KOJ 1833, 169; Od tébe naj ſze mi, I nej od ſzveczki ſzenya BKM 1789, 382; Tomi rad nehám ta ſzveczka KŠ 1754, 261; ſzveczka pak vſza nikaiſzo nei TF 1715, 6; Te o'zenyeni ſze pa ſzkrbi za ta ſzveczka KŠ 1771, 503; Li ta ſzveczka 'zelê BRM 1823, 38
1. zavreči, odvreči: ſztvorjenyé i nikaj nej trbej zavrcſi KŠ 1754, 168; ſztvorjenyé i nikakſega nej trbej zavrcsi KŠ 1771, 638; ne zavrsmo naſſe rodbine KMK 1780, 32
2. prenehati biti s kom v pozitivnem odnosu: roditele nej zavrcsti KMK 1780, 41; i ki váſz zavr'ze KŠ 1771, 203; Vidite, da ne zavr'zete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; Kriſztuſa zavr'zejo KŠ 1771, 117; Niſcse te naj ne zavr'ze KŠ 1771, 659; bi naſſe ſztareiſſe, ne zavergli TF 1715, 15; Csi szi ti nevorna mené zavrgla AI 1875, br. 2, 8; Nej je zavrgao Boug lüſztvo ſzvoje KŠ 1771, 472; 'Zidovje ſzo ga zavrgli BKM 1789, 56
3. odkloniti, ne sprejeti: Dáj nam gizdoſzt zavrcsti BKM 1789, 114; i razumnoſzt ti rázumni zavr'zem KŠ 1771, 491; potrto ſzrczé ne zavr'zes KŠ 1754, 148; Steri zavr'ze matrno vcsenyé KŠ 1754, 32; zavr'se, kajkoli je nouvo KOJ 1833, XV; Kakda B. rejcs zavr'zemo KŠ 1754, 24; On vnebésza pela, Ako ga zavr'zete BKM 1789, 12; Csi poszlavci ponácsisanye zavr'zejo AI 1875, kaz. br. 2; babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639; ne zavr'zi kaſtiganye Goſzpodnovo KŠ 1771, 694; ausztrianci szvoje szpráviscse prosziti scséjo, ka naj pogodbo zavr'ze AIP 1876, br. 6, 3; naj tou dobro nezavr'zemo KŠ 1754, 213; rejcsi naj nyé gláſz zavr'zemo BKM 1789, 179; Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848, 3; Gda bi se návuke zavrgli KOJ 1845, 39; ſteri je rejcs Bo'zo zavrgao KŠ 1754, 271; I zavrgli ſzte zapovid KŠ 1771, 50; Farizeuske ſzo tanács Bo'zi zavrgli KŠ 1771, 189
zavr̀čti se tudi zavr̀či se -vr̀žem se
1. zavreči se, zavržen biti: Trbej Szinej cslovecsemi ſze zavrcſi od ſztariſi KŠ 1754, 111; Potrejbno je pa nyemi zavrcsi ſze od toga národa KŠ 1771, 229; od Sziná cslovecsega, kaj zavr'ze ſze KŠ 1771, 129
2. odkloniti se, ne sprejeti se: Stera sze krouto ponuja, sze po návadi zavr'se KOJ 1845, 35; Csi od miniszteriuma právde-podsztava sze zavr'ze AI 1875, kaz. br. 2; ſze od 'Zidovov z-Evangyeliomom vrét zavr'zeta KŠ 1771, 380
3. narediti se: Ali hitro sze eden máli oblák zavr'ze KAJ 1870, 133
zavr̀ženi -a -o zavržen: ſzám zavr'zeni nebodem KŠ 1771, 508; Zavr'zen je moudri zdaj vu modrouſzti BKM 1789, 202; Kakda je ſz ſzrczom zavr'zeno KŠ 1754, 32; zemla zavr'zena je KŠ 1771, 680; ka je vogrszki Jezik zavr'seni KOJ 1833, X; Zsibvásár, zavr'senoga blága odávanye KOJ 1833, 184; ſteromi od lüdi iſztina zavr'zenomi KŠ 1771, 705; Gda bi od Bouga zavr'ſenoga Saula hüdi düjh jáko mantrao KM 1796, 55; kai ſzmo vſzi zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; nego csi ſzte zavr'zeni KŠ 1771, 553; Med zavr'senimi proszniki prvi je bio Albert KOJ 1848, 69
nájzavr̀ženejši -a -e najbolj zavržen: ki ſzo naj zavr'zenejſi vu gmajni, tiſzte poſztavte ſzodce KŠ 1771, 499
prezdìgnjeni -a -o dvignjen, povišan: za toga zroka volo je dácsa od dohodkov po právdi prezdignyena AIP 1876, br. 1, 2; i od prezdignyene dácse csákane sumov vsze ono zadovoliti AI 1875, br. 2, 2
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »