džíns -a in jeansSSKJ -a cit. [džíns] m (ȋ)
1. trpežna, groba bombažna tkanina v keprovi vezavi zlasti za hlače: Leta 2001 smo namestili novo linijo za izdelavo džinsa in dodatne predilne stroje, da bi lahko sledili velikemu povpraševanju na trgu po teh tkaninah
2. hlače, oblačilo iz take tkanine: V vrstah skritih trgovinic v ulici Canal si lahko kupil ure in džins, ročne torbice in majice, denarnice in pasove, vse z ročno prišitimi etiketami znamenitih oblikovalcev E ← agl. jeans, skrajšano iz Je(a)ne fustian 'genovsko blago' iz stagl. Jene 'Genova' in fustian 'bombažno blago, barhant'
Zadetki iskanja
SNB
SNB
prodájniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
- prodájna veríga -e -e ž (ȃ, í)
pojav, ko vse enote v prodaji uporabljajo isto ime in sodelujejo v promociji, čeprav so lastniki in poslovodje enot samostojni: Prodajna veriga deluje tako na področju trgovine na drobno kot tudi trgovine na debelo, s čimer uspešno strežemo potrebam celotnega domačega tržišča
- prodájni agènt -ega -ênta m, člov. (ȃ, ȅ é)
kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca: Prodajni agent ima nabit urnik in ga težko dobiš za sestanek
- prodájni tečáj -ega -a m (ȃ, ȃ)
cena valute, po kateri jo je trg pripravljen kupiti: Prodajni tečaj je seveda višji od nakupnega
SNB
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́)
- vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
- vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
- vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
- vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
- vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
- vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
- vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
SNB
ákcijaSSKJ -e ž (á)
ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E ← lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'
ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E ← lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'
SNB
diskóntSSKJ -a m (ọ̑)
prodajalna, v kateri se blago prodaja po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine blaga iste vrste: Nekoč so v diskontih kupovale predvsem družine in ljudje z nizkimi prejemki, zdaj pa tudi premožni E ← nem. Diskont ← stit. disconto 'popust' iz srlat. discomputāre 'odračunati'
prodajalna, v kateri se blago prodaja po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine blaga iste vrste: Nekoč so v diskontih kupovale predvsem družine in ljudje z nizkimi prejemki, zdaj pa tudi premožni E ← nem. Diskont ← stit. disconto 'popust' iz srlat. discomputāre 'odračunati'
SNB
duty free -- -ja in -- -- cit. [djúti frí] in djútifrí -ja m (ú, ȋ)
prodajalna, v kateri se tuje blago kupuje brez plačila carine; brezcarinska prodajalnaSSKJ: Duty freeji so ponavadi na letališčih | Dunaj je bil na djutifrije že dolgo alergičen, proti njim je protestiral že pri jugoslovanski vladi E ← agl. duty free shop 'prostocarinska prodajalna' iz duty free 'prost carine, dajatev' (iz duty 'carina, dajatev, obveznost' in free 'prost') in shop 'prodajalna'
prodajalna, v kateri se tuje blago kupuje brez plačila carine; brezcarinska prodajalnaSSKJ: Duty freeji so ponavadi na letališčih | Dunaj je bil na djutifrije že dolgo alergičen, proti njim je protestiral že pri jugoslovanski vladi E ← agl. duty free shop 'prostocarinska prodajalna' iz duty free 'prost carine, dajatev' (iz duty 'carina, dajatev, obveznost' in free 'prost') in shop 'prodajalna'
SNB
freeware -ra cit. [frívêr] m (ȋ-ȇ) rač.
brezplačna programska oprema, ki pa je uporabnik ne more spreminjati, izboljševati: Brezplačna programska oprema (freeware) je uporabniku na voljo brezplačno za nedoločen čas, odprtokodna (opensource) pa omogoča tudi spreminjanje kode in s tem prilagajanje progama E ← agl. freeware iz free 'prost, svoboden' + ware 'trgovsko blago'
brezplačna programska oprema, ki pa je uporabnik ne more spreminjati, izboljševati: Brezplačna programska oprema (freeware) je uporabniku na voljo brezplačno za nedoločen čas, odprtokodna (opensource) pa omogoča tudi spreminjanje kode in s tem prilagajanje progama E ← agl. freeware iz free 'prost, svoboden' + ware 'trgovsko blago'
SNB
peléta -e ž (ẹ̑) nav. mn.
1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje; briketSSKJ, stisnjenecSSKJ, pelet (1): tovarne pelet; Za izdelavo pelet je zanimiv prav odpadni material, včasih so ga metali stran, v luknje in grape, zdaj pa je naenkrat postal tržno blago
2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje; briketSSKJ, pelet (2): Vse potrebno zagotovimo s kakovostnim dolgodelujočim organskim gnojilom v obliki pelet, ki vsebuje dovolj hranil za šest mesecev, vrtnicam pa omogoči, da jih črpajo počasi in glede na svoje potrebe E ← agl. pellet ← stfrc. pelote 'kroglica' iz lat. pila 'žoga, krogla'
1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje; briketSSKJ, stisnjenecSSKJ, pelet (1): tovarne pelet; Za izdelavo pelet je zanimiv prav odpadni material, včasih so ga metali stran, v luknje in grape, zdaj pa je naenkrat postal tržno blago
2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje; briketSSKJ, pelet (2): Vse potrebno zagotovimo s kakovostnim dolgodelujočim organskim gnojilom v obliki pelet, ki vsebuje dovolj hranil za šest mesecev, vrtnicam pa omogoči, da jih črpajo počasi in glede na svoje potrebe E ← agl. pellet ← stfrc. pelote 'kroglica' iz lat. pila 'žoga, krogla'
SNB
pôfel -fla m (ó) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kar je slabo, ničvredno, nekakovostno: Za mlade bralce je dovolj dobro le vrhunsko, tudi zato, da se bodo pozneje znali zgražati nad poflom E ← bav. nem. Pofel ← jidiš bovl 'ničvredno blago, stara šara' < srvnem. povel, bovel 'nižji sloj ljudi, sodrga' ← stfrc. pueble, poblo 'ljudstvo' < lat. populus
kar je slabo, ničvredno, nekakovostno: Za mlade bralce je dovolj dobro le vrhunsko, tudi zato, da se bodo pozneje znali zgražati nad poflom E ← bav. nem. Pofel ← jidiš bovl 'ničvredno blago, stara šara' < srvnem. povel, bovel 'nižji sloj ljudi, sodrga' ← stfrc. pueble, poblo 'ljudstvo' < lat. populus
SNB
prodajljív -a -o prid. (ī í í)
ki se da prodajati: prodajljive delnice; prodajljivo blago; Znižanje bi v prvi vrsti okrepilo komercialno produkcijo, pomembno pa bi vplivalo tudi na manj prodajljive programe E (↑)prodájati
ki se da prodajati: prodajljive delnice; prodajljivo blago; Znižanje bi v prvi vrsti okrepilo komercialno produkcijo, pomembno pa bi vplivalo tudi na manj prodajljive programe E (↑)prodájati
SNB
shareware -ra cit. [šêrvêr] m (ȇ-ȇ) rač.
preizkusna programska oprema, ki navadno omogoča dostop le do nekaterih funkcij plačljive različice za nedoločen čas ali do polne različice za določen čas in jo je z doplačilom pogosto mogoče nadgraditi v polno različico: Shareware proizvajalec ponudi v preizkušnjo, navadno za en mesec, potem pa se je potrebno registrirati in program plačati E ← agl. shareware iz share 'deliti' + ware 'blago, roba'
preizkusna programska oprema, ki navadno omogoča dostop le do nekaterih funkcij plačljive različice za nedoločen čas ali do polne različice za določen čas in jo je z doplačilom pogosto mogoče nadgraditi v polno različico: Shareware proizvajalec ponudi v preizkušnjo, navadno za en mesec, potem pa se je potrebno registrirati in program plačati E ← agl. shareware iz share 'deliti' + ware 'blago, roba'
SNB
stretch1 -a cit. [strêč] in strêč -a m (ȇ)
raztegljivo, prožno blago: Koži prilegajoči se kroji in želja po udobju so oblačila, narejena iz stretcha, potisnili v ospredje | Ker je srajčna obleka sešita iz bombažnega streča, lepo poudari postavo E ← agl. stretch, prvotno 'raztezati, napenjati'
raztegljivo, prožno blago: Koži prilegajoči se kroji in želja po udobju so oblačila, narejena iz stretcha, potisnili v ospredje | Ker je srajčna obleka sešita iz bombažnega streča, lepo poudari postavo E ← agl. stretch, prvotno 'raztezati, napenjati'
- stretch2 -- v prid. rabi
Stretch kavbojke so narejene iz jeansa z dodanim elastanom
SNB
vèletŕžnicaSSKJ -e ž (ȅ-ȓ)
1. tržnica, na kateri se kupuje in preprodaja blago v velikih količinah: preselitev veletržnice; zaprtje veletržnice; Tokijska veletržnica že od leta 1923 s posebnim zakonom zapoveduje, da je treba vso prodajo na debelo opraviti z dražbami, da ne bi bilo dogovarjanja pod mizo
2. velika tržnica: Na osrednji mestni veletržnici z usnjenimi izdelki prodajajo ponaredke E (↑)vele...2 + (↑)tŕžnica
1. tržnica, na kateri se kupuje in preprodaja blago v velikih količinah: preselitev veletržnice; zaprtje veletržnice; Tokijska veletržnica že od leta 1923 s posebnim zakonom zapoveduje, da je treba vso prodajo na debelo opraviti z dražbami, da ne bi bilo dogovarjanja pod mizo
2. velika tržnica: Na osrednji mestni veletržnici z usnjenimi izdelki prodajajo ponaredke E (↑)vele...2 + (↑)tŕžnica
SNB
zadékati -am dov. (ẹ̑) pog.
1. obleči v topla oblačila ali tesno oviti v debelejše blago zaradi zaščite pred mrazom: zadekati dojenčka v odejo; Zadekajte se, kapa in rokavice niso odveč
2. prekriti z blagom: Nekateri zadekajo svoja okna z debelimi zavesami in roletami, da jim ne bi slučajno kdo gledal, kaj imajo na krožniku E iz *dékati iz (↑)déka2
1. obleči v topla oblačila ali tesno oviti v debelejše blago zaradi zaščite pred mrazom: zadekati dojenčka v odejo; Zadekajte se, kapa in rokavice niso odveč
2. prekriti z blagom: Nekateri zadekajo svoja okna z debelimi zavesami in roletami, da jim ne bi slučajno kdo gledal, kaj imajo na krožniku E iz *dékati iz (↑)déka2
Število zadetkov: 14
Dostopnost