Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

čòf medmet
    1. posnema zvok ob skoku, padcu v vodo
      1.1. ponazarja skok, padec, met, navadno v vodo
      1.2. ponazarja udarec, navadno v obraz
    2. ponovljeno posnema zvok pri hoji, skakanju po plitki vodi, blatu ali ponazarja tako hojo, skakanje
    3. kot samostalnik, ekspresivno skok, padec v vodo
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok ob padcu v vodo, blato
krávjak krávjaka; in krávjek samostalnik moškega spola [kráu̯jak]
    kravji iztrebek
ETIMOLOGIJA: kravji
krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča]
    1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice
      1.1. temu podoben pripomoček za česanje, nego telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...
krtáčiti krtáčim nedovršni glagol [kərtáčiti]
    1. čistiti kaj s krtačo, ščetko
      1.1. česati, negovati telo s krtačo, ščetko
      1.2. čistiti, česati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: krtača
mukotŕpno prislov [mukotə̀rpno]
    takó, da povzroča neugodje, trpljenje in navadno zahteva veliko napora, časa
ETIMOLOGIJA: mukotrpen
zabrémzati zabrémzam dovršni in nedovršni glagol [zabrémzati]
    1. neformalno z zavoro upočasniti, ustaviti vozilo
      1.1. neformalno upočasniti, ustaviti premikanje koga, česa sploh
    2. neformalno, ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne
      2.1. neformalno narediti, povzročiti, da kaj poteka počasneje
ETIMOLOGIJA: bremzati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
SSKJ²
amaterízem -zma m (ī)
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma
SSKJ²
anóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na anodo: anodni tok; anodna napetost / anodna baterija; anodno blato blato, ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; anodno oksidiranje oksidiranje anode pri elektrolizi
SSKJ²
bíncelj -clja m (í)
del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem; bicelj: konji so se do bincljev ugrezali v blato
SSKJ²
bláto -a s (á)
1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu
// ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu
2. pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se
3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj)
● 
ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo
♦ 
elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli
SSKJ²
brljúzga -e ž (ȗ)
plundra, brozga: sneg se je stajal v brljuzgo; blato in brljuzga / v čevljih mu žvrklja lepljiva brljuzga
SSKJ²
brózga -e ž (ọ̑)
1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga
2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje
 
agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna
3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga
4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)
SSKJ²
búmfniti -em dov. (ú ȗ)
ekspr. plosko pasti: bumfnil je v blato
SSKJ²
cmákati -am nedov. (ȃ)
1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal
2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami
    cmakajóč -a -e:
    pije glasno cmakajoč
SSKJ²
cmokáti -ám nedov. (á ȃ)
1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati
2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi
3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu
    cmokáje :
    cmokaje prežvekovati
    cmokajóč -a -e:
    cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub
SSKJ²
cmokotáti -ám nedov.(á ȃ)
dajati cmokanju podobne glasove: blato cmokota pod nogami
    cmokotáje :
    luže so se cmokotaje prelivale pod kolesi
SSKJ²
člének -nka m (ẹ̑)
1. gibljiv stik dveh ali več kosti, navadno prstnih: nategoval si je prste s tako silo, da so mu členki pokali; zapestni členek / prstan ji je zdrknil čez členek; potrkati s členki ob mizo
// nav. mn. gleženj: do členkov gaziti blato
2. del, ki se veže z drugimi v celoto: speti členke verige; pren. to je samo droben členek v verigi dogodkov
3. jezikosl. pomensko nesamostojna nepregibna beseda, ki poudarja in delno spreminja stavek, besedo v okolici: velelni členek; členki, medmeti in prislovi
♦ 
bot. del stebla med dvema kolencema
SSKJ²
čmôkniti -em dov. (ó ȏ)
ekspr. slišno, plosko pasti; cmokniti: čmokniti v blato, v vodo; kakor vreča je čmoknil na tla / pazi, da ne čmokneš
SSKJ²
čohálo -a s (á)
krtači podobna kovinska priprava za čiščenje živine: odrgniti blato s čohalom; konjsko čohalo
Število zadetkov: 418